Jedro

Če taksni zavezanec s prebivališčem v tujini ne plača sodne takse ob njenem nastanku, sodišče s sklepom ugotovi, koliko znaša taksna obveznost in jo zavezancu naloži v plačilo v roku, ne krajšem od 30 dni in ne daljšem od 90 dni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim na podlagi 28. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ugotovilo, da znaša neplačana sodna taksa za tožbo, sklep in pritožbo zoper sklep 9.500,00 SIT ter naložilo tožniku, da jo plača v roku 90 dni na podračun št....

V razlogih izpodbijanega sklepa je svojo odločitev utemeljilo s tem, da tožnik kot taksni zavezanec v upravnem sporu, v katerem je izpodbijal odločbo organa za brezplačno pravno pomoč (z dne 17.12.2004) ni plačal dolžne takse za tožbo, sklep in pritožbo ob nastanku taksne obveznosti (4. člen ZST). Taksna obveznost znaša po tarifni št. 28 točka 2 skupno 500 točk, vrednost točke pa 19,00 SIT (Sklep o uskladitvi vrednosti točke v Zakonu o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 77/02). Tožniku je bil nalog za plačilo takse vročen 5.5.2006, vendar dolžne takse ni plačal. Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov navaja, da nima prejemkov in ne premoženja, da bi lahko plačal dolžno sodno takso. Zaradi slabega premoženjskega stanja je namreč zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilno temelji na določbi 1. odstavka 28. člena ZST, ki ureja izterjavo neplačane takse v primerih, če ima taksni zavezanec prebivališče v tujini, pa ne plača takse tedaj, ko nastane taksna obveznost. V takem primeru sodišče po končanem postopku s sklepom ugotovi, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa ter naloži taksnemu zavezancu, da v roku, ki ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši kot 90 dni od prejema odločbe, plača dolžno takso.

Ni sporno, da tožnik ni plačal takse takrat, ko je nastala taksna obveznost (4. člen ZST). Višina takse je bila po presoji pritožbenega sodišča pravilno odmerjena, saj je tožnik uveljavljal brezplačno pravno pomoč v zadevi socialnega varstva (tarifna št. 27 točka 2 za tožbo, tarifna št. 28 točka 2 za sklep in tarifna št. 28 a točka 2 za pritožbo) z upoštevanjem pravilne vrednosti točke (19,00 SIT).

Izpodbijani sklep, s katerim sodišče po končanem postopku ugotovi, koliko znaša neplačana taksa, je ob pogoju 4. odstavka 28. člena ZST izvršilni naslov. Zato v tej fazi postopka, ko gre za odmero sodne takse, ni mogoče z uspehom uveljavljati ugovorov o nezmožnosti njenega plačila.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.