Jedro

Pritrditi je pritožbi, da je nova dolžnica v zvezi s trditvami o pogrebnih stroških predlagala tudi dokaze, upnik pa v odgovoru na ugovor teh trditev ni prerekal, prerekal pa je zatrjevano in v izpodbijanem sklepu ugotovljeno vrednost podedovanih nepremičnin. Ob navedenem pritožba utemeljeno opozarja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica z ničemer ni izkazala višine pogrebnih stroškov, zmoten, zaradi nepopolne dokazne ocene pa neprepričljiv nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dokazala, da bi poplačala dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka) ter sklenilo, da dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnica pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno sicer ocenilo, da znaša vrednost podedovanega premoženja 2.460,93 EUR, napačno pa je zaključilo, da pogrebni stroški v višini 3.000,00 EUR niso dokazani in so zgolj pavšalni. Zatrjuje, da s strani dolžnice navedena višina pogrebnih stroškov niti slučajno ni bila pavšalno navedena, saj je bil znesek pogrebnih stroškov ugotovljen v izreku pravnomočnega sklepa o dedovanju D 370/2018 z dne 9. 7. 2018, ki ga je dolžnica priložila kot dokaz k ugovoru. Poudarja, da tudi sicer višina pogrebnih stroškov tekom predmetnega izvršilnega postopka ni bila prerekana, zato bi se to dejstvo skladno z določbo prvega odstavka 58. člena ZIZ moralo šteti za resnično. Izpostavlja, da so stroški pogreba tudi splošno znano dejstvo, saj višina pogrebnine v Sloveniji trenutno znaša 804,36 EUR, posmrtnine 402,18 EUR, zraven pa so še ostali stroški, kar pomeni, da 3.000,00 EUR pomeni povsem povprečen in normalen strošek pogreba. Glede na to, da so pogrebni stroški, ki predstavljajo dolg iz zapuščine, višji od vrednosti podedovanega premoženja, pritožba poudarja, da dolžnica za zapustnikove dolgove ne odgovarja več. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dolžničinega predloga za združitev postopkov, pritožba sklepu očita, da je obremenjen s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj sklep o tem sploh nima nobenih razlogov. Zatrjuje, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo tudi predlog za prekinitev predmetnega postopka, ker po prepričanju dolžnice prekinitev ne bi posegla v vrstni red poplačila upnikov, saj se vrstni red v primeru omejene odgovornosti za dolgove ne more določati po principu kdor prej pride prej melje, pač pa je potrebno obseg dolžničine odgovornosti za dolgove obravnavati kot eno celoto. Ne strinja se z razlogi izpodbijanega sklepa, da bi morala dokazati, da je dolgove v višini podedovanega premoženja že poravnala, saj Zakon o dedovanju (ZD) o tem ne govori. Dolžnica je v ugovoru natančno opredelila bremena na podedovanem premoženju, ki so bistveno višja od ugotovljene podedovane vrednosti premoženja, zato bi ob višini pogrebnih stroškov sodišče prve stopnje moralo odločiti, da se predlog za izvršbo zavrne. Ker sklep o dejstvu, da je bila zapuščina pasivna, sploh nima razlogov, je tudi v tem delu očitana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma podredno, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnice ugodi, upnikov predlog za izvršbo zavrne ter upniku naloži v plačilo vse izvršilne stroške. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Razlogi sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih so konkretni in jasni, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeni. V kolikor pa se pritožba z razlogi ne strinja, pa lahko to predstavlja le pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe materialnega prava1. Ker združitev zadev ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo, dejstva v zvezi z združitvijo zadev niso odločilna dejstva pri odločanju o ugovoru dolžnika, zato manjko razlogov o teh dejstvih na pritožbeni preizkus izpodbijane odločitve o dolžnikovem ugovoru ne vpliva oziroma se da izpodbijana odločitev kljub temu preizkusiti.

5. Pritožbeno izpodbijana je odločitev o ugovoru, ki ga je nova dolžnica (dedinja po pokojnem prvotnem dolžniku) vložila po določbi prvega odstavka 56. a člena ZIZ zoper sklep o izvršbi iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (da obveznost ni prešla nanjo). Po splošnem pravilu 142. člena ZD je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je vrednost podedovanih nepremičnin 2.418,94 EUR, kar pritožbeno ni sporno. Glede na razloge sodišče prve stopnje je nova dolžnica zatrjevala, da so pogrebni stroški, ki so dolg zapuščine, znašali 3.000,00 EUR, vendar jih ni izkazala, prav tako pa je ta znesek pavšalno navedla.

7. Po vpogledu v spisovne podatke je pritrditi pritožbi, da je nova dolžnica v zvezi s trditvami o pogrebnih stroških predlagala tudi dokaze, upnik pa v odgovoru na ugovor teh trditev ni prerekal, prerekal pa je zatrjevano in v izpodbijanem sklepu ugotovljeno vrednost podedovanih nepremičnin. Ob navedenem pritožba utemeljeno opozarja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica z ničemer ni izkazala višine pogrebnih stroškov, zmoten, zaradi nepopolne dokazne ocene pa neprepričljiv nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dokazala, da bi poplačala dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja.

8. Ker sodišče druge stopnje zaradi narave stvari ne more odpraviti omenjene pomanjkljivosti, saj bi ob dejstvu, da je upnik v odgovoru na ugovor prerekal zatrjevano vrednost podedovanih nepremičnin, pritožbeno pa ta vrednost ni izpodbijana, lahko poseglo v upnikovo pravico do pravnega sredstva, je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o utemeljenosti ugovora novega dolžnika zoper sklep o izvršbi po prvem odstavku 56.a člena ZIZ, pri čemer bo moralo odpraviti pomanjkljivosti dokazne ocene, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče. 9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Primerjaj tudi: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 309.