9. 3. 2020

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Srečko Škerbec, Ljubljana, na seji 9. marca 2020

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 91/2018 z dne 20. 6. 2018 in sodbo Upravnega sodišča št. I U 1246/2016 z dne 27. 3. 2018 v zvezi z odločbo Sodnega sveta št. 2/16 z dne 2. 6. 2016 in odločbo Sodnega sveta št. 2/16 z dne 14. 4. 2016 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnika zoper odločbo Sodnega sveta, s katero je ta zavrnil pritožnikov predlog za hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu. Presodilo je, da je imel Sodni svet kljub oceni pristojnega personalnega sveta, da pritožnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, v zbranih podatkih dovolj podatkov za odločitev, da pritožnik pogojev za hitrejše napredovanje ne izpolnjuje zaradi nižjega pritožbenega uspeha od drugih sodnikov kazenskega oddelka in kritičnega mnenja višjih sodnikov o pritožnikovem delu, takšno odločitev pa je tudi ustrezno obrazložil in zanjo navedel sprejemljive in razumne razloge. Pritrdilo je stališču Sodnega sveta, da je odločitev o izpolnjevanju pogojev za hitrejše napredovanje lahko sprejeta le v primeru, ko delo sodnika odstopa od povprečja dela primerljivega sodnika, ko torej celota sodnikovega dela tako po kvaliteti kot kvantiteti izstopa od povprečja. Upravno sodišče je zavrnilo predlog pritožnika, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in opravi glavno obravnavo, ter zavrnilo dokazna predloga za njegovo zaslišanje in zaslišanje predsednika sodišča. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije.

2.Pritožnik zatrjuje, da se niti Sodni svet niti Upravno sodišče nista opredelila do katerekoli navedbe, ki jo je podal v pravnih sredstvih, sledila nista nobenemu dokaznemu predlogu in nista izvedla nobenega predlaganega dokaza, zavrnitve dokaznih predlogov pa nista obrazložila. Obrazložitve njunih odločitev naj bi bile v pretežni meri zgolj povzetek navedb strank, med tem ko naj na njegove konkretne navedbe ne bi bilo odgovorjeno. S takim postopanjem naj bi mu kršila pravice do poštenega sojenja, do obrazložene sodne odločne in sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave). Pravica iz 22. člena Ustave naj bi mu bila kršena tudi s tem, ko je Upravno sodišče tožbo zavrnilo, ne da bi opravilo glavno obravnavo in izvedlo dokazni postopek. Pritožnik zatrjuje, da je razlog, s katerim je sodišče uteme­ljilo svojo odločitev, da glavne obravnave ne izvede, nerazumljiv, nelogičen, sam s seboj v nasprotju in protispisen. Kršitev pravice do obrazložene sodne odločbe (22. člen Ustave) naj bi zagrešilo tudi Vrhovno sodišče, ker je predlog za dopustitev revizije zavrnilo brez vsebinske obrazložitve.

3.Skladno z drugim odstavkom 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika (prva alineja), ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve (druga alineja).

4.Odločitvi sodišč (tudi če bi bile z njima kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne moreta imeti hujših posledic za pritožnika. Pritožnik je okrožni sodnik svetnik in je vodja specializiranega oddelka okrožnega sodišča. Pritožniku zgolj s tem, da ni bilo ugodeno njegovemu predlogu za hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu, niso mogle nastati hujše posledice. V skladu z Zakonom o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. in 17/15 – ZSS) ima pritožnik še vedno možnost, da napreduje v višji sodniški naziv. Poleg tega pritožnik nastanka hujših posledic ne zatrjuje.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ki presega pomen konkretne zadeve. Po presoji senata ustavna pritožba tovrstnih vprašanj ustavnopravnega pomena, do katerih se Ustavno sodišče še ne bi opredelilo (vsebina pravic iz 22. in 23. člena Ustave), ne odpira.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Rok Čeferin. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata