Jedro

Pritožbeno ni sporno, da v splošnih pogojih kot zavarovana nevarnost ni zajet sneg. Če pa kot zavarovana nevarnost v splošnih pogojih ni zajet sneg, potem zavarovanec po sklenjeni zavarovalni polici nima upravičenja do povrnitve škode v posledici snega. V zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih kot njenem sestavnem delu so navedene škode, ki so zavarovane, in zgolj do povrnitve te škode je zavarovanec upravičen.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 34/2016-13 z dne 27. 9. 2016 izreklo: “1. Tožbeni zahtevek, ki se glasi: “Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek v višini 4.760,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2015 do plačila, kakor tudi povrniti vse nastale pravdne stroške, skupaj z 22 % DDV, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje na prvi stopnji do plačila - vse v roku 15 dni - vse pod izvršbo” se zavrne. 2. Tožnik je dolžan toženki povrniti pravdne stroške v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.”

2. Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni v smislu pritožbenih navedb, podrejeno pa zadevo odstopi prvostopnemu sodišču v nadaljnje postopanje in odločanje.

3. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbe.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. O zadevi je odločalo Višje sodišče v Celju, ker je bila skladno s 105.a členom Zakona o sodiščih na podlagi sklepa podpredsednice Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 332/2017 z dne 7. 2. 2017 pristojnost za sojenje z Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Celju.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da med pravdnima strankama ni sporno, da sta tožnik kot zavarovanec in toženka kot zavarovalnica dne 29. 5. 2014 sklenili zavarovalno polico za požarno zavarovanje št. 0182017653-2, z začetkom trajanja 29. 5. 2014 in potekom zavarovanja 29. 5. 2024, katere predmet zavarovanja je: - gostinski lokal z napuščem terase in vrtom l.k. vel. 300 m2 in platnenim nadstreškom, pritrjenim s sidri za zavarovalno vsoto 260.000,00 EUR; - vsa oprema in inventar za zavarovalno vsoto 160.000,00 EUR in - zaloge za skupno zavarovalno vsoto 40.500,00 EUR, in katere sestavni del so tudi Splošni pogoji za požarno zavarovanje (priloga B1 in B2 spisa); (-) da ni sporno, da je tožnik dne 12. 1. 2015 po navedeni polici podal prijavo škode, ki mu je nastala na platnenem nadstrešku v posledici viharja in snega, katero toženka ni priznala oziroma je zavarovalni zahtevek tožnika odklonila, ker škoda, nastala v posledici viharja in snega na platnenem nadstrešku po predmetni polici, v posledici izključitve v splošnih pogojih, ni krita; (-) da iz zavarovalne police izhaja, da je sklenjena za zavarovanje temeljne požarne nevarnosti za gostinski lokal, teraso in vrt ter platnen nadstrešek, za opremo in inventar ter za zaloge blaga za gostilno; (-) da zavarovalna polica opredeljuje vrsto in predmet zavarovanja ter zavarovalno vsoto, medtem ko zavarovane nevarnosti in izključitev kritja posameznih škod določajo splošni pogoji kot sestavni del zavarovalne police in so v 1. členu splošnih pogojev navedene zavarovane nevarnosti, pri čemer je še določeno, da zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca zavarovančevega motornega vozila, padca letala, manifestacije in demonstracije, nadaljnji členi zavarovalne police opredeljujejo posamezne nevarnosti; (-) da tožnik zatrjuje, da je škoda nastala zaradi vetra in snega, zato je relevanten 5. člen splošnih pogojev, ki opredeljuje vihar, v tem pa je opredeljeno kaj je vihar oziroma kaj se šteje za vihar in kakšno škodo zavarovanje krije oziroma ne krije, pri čemer je v 3. točki tega člena določeno, da zavarovanje (med drugim) ne krije škode, na platnenih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi. 8. Sodišče prve stopnje je presodilo, da zavarovanje ne krije škode, nastale zaradi uničenja oziroma poškodovanja platnenega nadstreška zaradi viharja oziroma vetra, sneg kot zavarovana nevarnost pa v splošnih pogojih ni zajeta. Zavarovalna polica kot predmet zavarovanja res opredeljuje tudi platnen nadstrešek, vendar to ne pomeni, da je zavarovan za vse nevarnosti in po veljavnih splošnih pogojih, ki so bili zavarovancu predloženi (potrdil s podpisom), predmetno zavarovanje krije škodo, ki nastane na platnenem nadstrešku v posledici požara, strele, eksplozije..., ne krije pa škode, nastale v posledici viharja in toče (5. in 6. člen splošnih pogojev), sneg kot zavarovana nevarnost pa ni zajet s to polico.

9. Sodišče prve stopnje je tako tožbeni zahtevek po primarni pravni podlagi, zavarovalni pogodbi, zato glede na prej navedeno, zavrnilo kot neutemeljen.

10. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek tudi na pravni podlagi po 147. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem za škodo, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, daje delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.

11. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da ni bilo govora o kakršnihkoli izključitvah in da mu je zavarovalni agent zagotovil, da zavarovanje krije vse škodne dogodke na celotnem objektu, ob dejstvu, da splošni pogoji škodni dogodek na platnenem nadstrešku izrecno izključujejo, in ob prepričljivi ter natančni izpovedi priče Š. Š. (izpoveduje, da je tožniku izrecno povedal, kateri riziki so izključeni, in da ne more zavarovati, kar se zavarovati ne da, oziroma rizike, za katere ni kritja v splošnih pogoji), ni izkazal, da delavec toženke - zavarovalni agent pri delu oziroma v zvezi z delom ni ravnal tako, kot je treba, in mu je zato povzročil škodo.

12. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

13. Izpodbijana sodba ima po mnenju pritožbenega sodišča razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in razumljivi in jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne, na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje zadosti jasno in prepričljivo pojasnilo, katera dejstva šteje za dokazana in je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljen.

14. Pritožba pove, da sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da nikjer v pogojih ni navedeno ali so izključene tudi poškodbe zaradi snega. Že v tožbi pa je tožnik navedel, da je toženki podal prijavo škodnega dogodka zaradi uničenja platnenega nadstreška zaradi močnega vetra in snega. Sneg kot vzrok za povzročitev škode nikjer ni izključen. Tudi tožnik, zaslišan na sodišču kot stranka, je pojasnil, da je po njegovem mnenju vzrok za uničenje nadstreška sneg in veter. Gre torej za kombinacijo obojega, predvsem mokrega snega, ki je zapadel v noči iz 28. na 29. 12. 2014, kar je bil tudi vzrok oziroma povod za uničenje sedaj spornega platnenega nadstreška. Pritožba trdi, da je sodišče napačno povzelo določila materialnega prava, to je citiranih pogojev za požarno zavarovanje, kajti tudi če držijo navedbe tožene stranke in sodišča, ni izključen nastanek škode zaradi snega.

15. Pritožba je zmotna, kolikor meni, da bi sodišče prve stopnje, ob ugotovitvi, da z zavarovalno polico s splošnimi pogoji ni zajeta nevarnost - sneg, moralo ugoditi tožbenemu zahtevku, ker je tožeča stranka zatrjevala, da je do škode na platnenem nastrešku prišlo tako zaradi viharja kot snega.

16. Pritožbeno ni sporno, da v splošnih pogojih kot zavarovana nevarnost ni zajet sneg. Če pa kot zavarovana nevarnost v splošnih pogojih ni zajet sneg, potem zavarovanec po sklenjeni zavarovalni polici nima upravičenja do povrnitve škode v posledici snega. V zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih kot njenem sestavnem delu so navedene škode, ki so zavarovane in zgolj do povrnitve te škode je zavarovanec upravičen.

17. Drugačno pritožbeno stališče je napačno, saj bi pomenilo, da je zavarovanec upravičen do škode, ki je ni zavaroval. Zavarovalna pogodba je pogodba, s katero se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi škodni dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega.(1) V polici morajo biti navedeni: pogodbeni stranki, zavarovana stvar oziroma zavarovana oseba, nevarnost (riziko), ki jo zajema zavarovanje, trajanje zavarovanja in doba kritja, zavarovalna vsota ali, da je zavarovanje neomejeno: premija ali prispevek, dan, ko je bila izdana polica, in podpis pogodbenih strank.(2) Določbi sta jasni in povesta, da je zavarovanec upravičen do zavarovalnine iz določene zavarovalne pogodbe le za zavarovane rizike. Če riziko ni zavarovan, potem upravičenja iz zavarovalne police ni.

18. Pritožba še izpostavlja, da je tožnik kot pravno podlago tožbenega zahtevka uveljavljal odgovornost zavarovalnega agenta, to je delavca, zaposlenega pri toženi stranki, ki tožnika ni seznanil z dejstvom, da po novem nadstreška ni možno zavarovati zaradi viharja oziroma kot sama navaja tudi zaradi snega, čeprav to nikjer v pogojih ni navedeno. Povzema izpovedbo priče Š. Š., ki je pojasnil, da je isti objekt, skupaj s spornim nadstreškom, tožnik imel pri toženi stranki zavarovan že 8 ali 9 let, da dejansko pri sklepanju pogodbe dne 29. 5. 2014 ni šlo za novo polico, temveč za enako polico, kot jo je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno do tedaj. Sama priča sicer izpoveduje, da naj bi tožniku izrecno povedal, kateri riziki so izključeni, vendar tega ne gre verjeti oziroma za tako svojo izpovedbo priča ne ponudi nobenega objektivnega dokaza. Nasprotno pa obstojijo objektivna dejstva, ki potrjujejo izpovedbo samega tožnika. Priča Š. Š. je namreč jasno izpovedal, da je tožnik povedal, da želi imeti zavarovane predmete tudi za ostale rizike, vendar naj bi mu odgovoril, da to ni možno, dejstvo pa je, da je podobna škoda na prejšnjem platnenem nadstrešku na istem objektu tožniku že nastala, in sicer leto ali dve pred obravnavanim škodnim dogodkom, takrat pa je zavarovalnica škodo izplačala, saj splošni pogoji riziko viharja po izpovedbi zaslišane priče niso izključevali. Ker se v predmetni pravdi obravnava škodni dogodek z dne 28. 9. 2014 in ker je priča izpovedala, da so prejšnji škodni dogodek zaradi viharja tožniku plačali, ta dogodek pa naj bi bil leto ali največ dve pred spornim dogodkom, to pomeni, da se je škodni dogodek, za katerega je tožnik dobil izplačano celotno škodo, zgodil leta 2012 ali kasneje. Splošni pogoji za požarno zavarovanje PG-poz/10-11 pa so začeli veljati oziroma se uporabljajo od 15. 11. 2010. To je razvidno iz samih splošnih pogojev, ki jih je sodišče pri sojenju vpogledalo in jih vzelo v dokazno oceno.

19. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni jasno, kaj želi pritožba s povzemanjem izpovedbe priče Š. Š., zavarovalnega agenta pri toženi stranki, povedati in kaj s temi navedbami izpodbija. Če pa želi povedati, da je tožnik prejel odškodnino pred dvema letoma, čeprav so že veljali sedaj veljavni splošni pogoji za požarno zavarovanje, pa gre za pritožbene novote, saj takšnih navedb tožeča stranka do konca postopka pred sodiščem prve stopnje ni podala, ne navaja pa razloga, zakaj jih ni mogla, zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih novot ne sme opredeliti (337. člen ZPP).

20. Pritožbeno nestrinjanje z dokazno oceno izpovedi priče Š. Š, kot jo je podalo sodišče prve stopnje in ji je v celoti sledilo, je prav tako neutemeljeno, saj pritožba izhaja iz pritožbenih navedb, ki so pritožbena novota, ko pove, da naj bi glede na splošne pogoje riziko viharja bil izključen že leta 2010, sama priča celo izpoveduje, da so mu v službi dajali ustna navodila že leta 2008 oziroma 2009, da mora stranke opozarjati, da riziko viharja več ni zavarovan, kljub vsemu pa naj bi tožnik po isti zavarovalni polici, saj priča izpoveduje, da ni šlo za novo polico, ampak se je polica le obnovila, dobil škodo zaradi viharja na enakem nadstrešku izplačano še leta 2012. Tožnik je torej po istih pogojih, po isti zavarovalni polici enako škodo 2 leti pred obravnavanim škodnim dogodkom dobil izplačano. Polica je ostala tudi do škodnega dogodka ista, na njej so navedeni isti pogoji, višina premije je povsem ista, pa kljub vsemu naj določeni riziki več ne bi bili zavarovani, kar pa naj bi Š. Š. tožniku pojasnil. 21. Dokazna ocena izpovedi priče na podlagi trditev, ki sploh niso bile navedene in so pritožbena novota, je sicer pravica pritožbe, toda dolžnost pritožbenega sodišča je, da se glede dokazne ocene, ki temelji na pritožbenih novotah, ne sme opredeliti (337. člen ZPP).

22. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno sledilo izpovedbi priče Š., češ da gre za povsem neverodostojno izpovedbo priče, in da ne drži, da bi priča opozoril tožečo stranko na spremenjene splošne pogoje, je prav tako neutemeljen, saj je sodišče prve stopnje dokazno oceno podalo na podlagi trditev strank in izpovedbe tožeče stranke ter priče in dokaznih listin, tožeča stranka pa bi lahko predlagala še dokaz z zaslišanjem prejšnje zavarovalke, ki naj bi po izpovedbi tožeče stranke bila navzoča, ko je zavarovalni agent prišel k tožeči stranki sklepati zavarovalno pogodbo in ko je, nesporno za tožečo stranko, sočasno izročil splošne pogoje.

23. Ob dokazih, ki jih je sodišče izvedlo zaradi presoje, katera zatrjevana dejstva se štejejo za dokazana, je presodilo, da gre verjeti priči Š. Š., da je izpolnil svojo pojasnilno dolžnost, katera nevarnosti so zavarovane in za katere škode iz zavarovanih nevarnosti so zavarovalna kritja izključena.

24. Tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožeča stranka ni dokazala protipravnega ravnanja delavca tožene stranke, za katerega bi ta odškodninsko odgovarjala skladno z določbo 147. člena OZ.

25. Pritožba izreka o stroških pravdnega postopka ni konkretno izpodbijala, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

26. Tako je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP)

27. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi vse svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Določba 921. člena OZ.

Op. št. (2): Določba prvega odstavka 926. člena OZ.