Jedro

V sodni praksi je enotno stališče, da je vročitev s fikcijo veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavljala svoje pravice v postopku.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se zamudna sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

_O odločitvi sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da se ugotovi, da je „pravni posel – kupoprodajna pogodba in pogodba o ustanovitvi služnostne pravice dosmrtnega užitka ter dogovor o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin z dne 5. 12. 2008, sklenjen med tožečo stranko A. A.1 in toženo stranko C. C.2 v celoti ničen in se izreče za nično.“

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je tako odločitev sprejelo, ker je ugotovilo, da je bilo v postopku dokazano, da v času vročitve tožbe in zamudne sodbe tožena stranka ni (več) živela na naslovu vročitve, zato ji sodni pisanji nista bili pravilno vročeni.

_**Povzetek pritožbenih navedb tožnika**_

3. Tožnik zoper sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Izpodbijani sklep je izdalo nepristojno sodišče, ker zapuščinski postopek po pokojni tožeči stranki A. A. še ni bil izveden. Sporno je, kdo so pravdne stranke v tej pravdni zadevi. Ni nujno, da so dediči po pokojni toženi stranki dediči po pokojni tožeči stranki. Pred izdajo sklepa bi moralo sodišče dedičem postaviti skrbnika za poseben primer, ker se še ne ve, kdo bo dedič po pokojni tožeči stranki. Tožnik je sin pokojne tožeče stranke in njen zakoniti dedič, vendar mora biti ta dedna pravica ugotovljena s sklepom o dedovanju. Dediči po pokojni tožeči stranki niso mogli dati izjave na predlog tožene stranke za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, ker še niso poznani. Ker sta prvotni pravdni stranki kot fizični osebi umrli, se po njuni smrti ne more na pravno veljaven način razveljaviti potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. Predlog tožencev bi moralo sodišče zavreči. 5. Zamudna sodba je postala pravnomočna že za časa življenja prvotnih pravdnih strank, s katero sta se strinjali obe pravdni stranki.

6. Pokojna toženka je do svoje smrti živela v X., kjer je imela stalno bivališče. Na naslovu v X. je prejemala pošto in uradna pisanja v Republiki Sloveniji. Iz tega naslova se ni nikoli odjavila oziroma podala izjave, da ne živi več pri svoji materi – tožeči stranki v Sloveniji. Tožena stranka je živela tudi v Italiji, vendar je imela svoje stalno bivališče ves čas prijavljeno na naslovu ..., X. Stalno je bila v stiku s svojo materjo – tožečo stranko in bratom – tožnikom in vsi so bili seznanjeni z zamudno sodbo. Med njimi je obstajalo zaupno razmerje.

_**Povzetek pritožbenih navedb tožencev**_

7. Toženci v pritožbi navajajo, da so dediči po toženi stranki, da tožba in zamudna sodba toženi stranki ni bila pravilno vročena, ker je živela v Y., da je imela tožena stranka prijavljeno stalno bivališče v Y., da si je tam ustvarila družino in bila zaposlena vse do upokojitve, kjer je tudi umrla, da je za bivanje tožene stranke v Italiji vedel tožnik, ki je bil skrbnik tožeče stranke, kar dokazujejo njegove navedbe v pritožbi z dne 16. 1. 2017 zoper sklep o odvzemu poslovne sposobnosti tožeči stranki, kjer je trdil, da tožena stranka že petindvajset let ne živi na naslovu v X. 8. Toženci v pritožbi tudi povzemajo trditve, ki so jih dali v predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zamudne sodbe in se sklicujejo na listine, ki so jih priložili predlogu.

9. Toženci menijo, da niso bili izpolnjeni pogoji za vročitev tožbe in zamudne sodbe po fikciji toženi stranki.

_**Odgovora na pritožbi**_

10. Pravdni stranki v odgovorih na pritožbi predlagata njuno zavrnitev.

_**Odločitev o pritožbah**_

11. Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

12. Pritožba zoper zamudno sodbo je utemeljena.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

13. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

14. Potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (drugi odstavek 42. člena ZIZ). Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti je dalo sodišče prve stopnje, ki ga je razveljavilo. Zmotne so zato pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep izdalo nepristojno sodišče. 15. Na podlagi 132. člena Zakona o dedovanju (ZD) dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove pravice in obveznosti, zato dejansko s smrtjo postanejo dediči tudi stranke v postopku, v katerem je bil udeležen pokojni. Pritožba se zato zmotno zavzema, da bi pravdno sodišče moralo čakati na izid zapuščinskega postopka. Tudi iz listin izhaja, da so tožnik, drugo in tretje toženka zakoniti dediči po tožnici, toženci pa so že razglašeni za dediče po toženi stranki. Nenazadnje tožnik nastopa na aktivni strani v pravdnem postopku,3 kjer je zoper tožence vložena izbrisna tožba - (ne)utemeljenost te tožbe pa je odvisna od (ne)veljavnosti pogodbe, ki se bo presojala v tem postopku.

16. Toženci so izkazali pravni interes za vložitev predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe in pritožbe zoper zamudno sodbo kot pravni nasledniki tožene stranke. Tudi tožnik je izkazal pravni interes za procesna dejanja v tem postopku, s tem, ko je nasprotoval predlogu tožencev za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe in s tem, ko je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo.

17. Sodišče prve stopnje je navedlo prepričljive razloge, iz katerih izhaja, da je bila vročitev tožbe in zamudne sodbe po fikciji toženi stranki na naslovu v X. nepravilna, ker je tožena stranka takrat dejansko bivala v Italiji in ne v Sloveniji.4 Številni dokazi potrjujejo, da tožena stranka ni živela v X., marveč v Italiji. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 24. 1. 2019 izhaja, da se je slovensko sodišče izreklo za nepristojno za vodenje zapuščinskega postopka po toženi stranki. Sklicevalo se je na Uredbo 650/2012, ki določa pristojnost sodišča, kjer ima običajno bivališče zapustnica, sodišče pa je ugotovilo, da je imela pokojna tožena stranka običajno bivališče v Y., s tem, da je imela slovensko in italijansko državljanstvo. V notarskem zapisu italijanskega notarja v zvezi z zapuščinskim postopkom po toženi stranki izhaja, da je imela tožena stranka stalno bivališče v Y. Tožnik je v nepravdnem postopku v pritožbi z dne 16. 1. 2017 zoper sklep o skrbništvu zatrjeval, da tožena stranka ne skrbi za tožečo stranko, in da že petindvajset let živi v Italiji.5 Iz teh razlogov so neprepričljive pritožbene navedbe, da je pokojna tožena stranka prejemala pošto in uradna pisanja v Republiki Sloveniji, kjer je imela hišni predalčnik,6 da je obstajalo zaupno razmerje med pokojnima pravdnima strankama in sedanjim tožnikom, ki so vedeli, da je bila izdana zamudna sodba.

18. V sodni praksi je enotno stališče, da je vročitev po fikciji veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavljala svoje pravice v postopku. Tako je tudi stališče Ustavnega sodišča, ki je v zadevi U-I-279/08 pojasnilo, da so vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča, kar pa ni nujno isto kot formalno prijavljeno prebivališče. Če se vzpostavi fikcija vročitve na formalno prijavljenem prebivališču, čeprav naslovnik tam dejansko ne biva, ni realno pričakovanje, da se bo naslovnik s pisanjem pravočasno seznanil in da bo dejansko lahko izkoristil pravico do izjave v postopku.

19. Glede pritožbene navedbe, da tožena stranka ni odjavila stalnega bivališča v X., pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v sodni praksi enotno stališče,7 da opustitev upravno pravne dolžnosti prijave (spremembe) prebivališča ne sme biti razlog, da se stranki odvzame pravica do izjave oziroma možnost obrambe in mora imeti stranka možnost, da dokaže, da na naslovu, kjer se ji je vročala sodna pošiljka, v tistem času ni stanovala – to pa so toženci dokazali.

20. Tožena stranka dejansko ni bila na naslovu stalnega bivališča v X., ko sta ji bili vročeni tožba in zamudna sodba po fikciji, zato sta ji bili ti sodni pisanji nepravilno vročeni, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu tožencev ter razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe. Ker je bila vročitev tožbe toženi stranki opravljena na naslovu, kjer tožena stranka dejansko ni bivala, niso bile izpolnjene zakonske predpostavke za izdajo zamudne sodbe.8 _**Odločitev pritožbenega sodišča**_

21. Pritožbeni razlogi tožnika niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

22. Pritožbeni razlogi tožencev so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče njihovi pritožbi ugodilo in zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

_**Odločite o pritožbenih stroških**_

23. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Ki je umrla ... 11. 2021 - v nadaljevanju označena kot tožeča stranka, njen dedič B. A. pa je v nadaljevanju označen kot tožnik. 2 Ki je umrla ... 6. 2018 - v nadaljevanju označena kot tožena stranka, njen dediči D. C., E. C. in F. C. pa so v nadaljevanju označeni kot toženci. 3 III P 80/2012 – priloga C13. 4 Tožena stranka je bivala v Italiji od leta 1998 – tožba je bila toženi stranki vročena leta 2011, zamudna sodba pa 2012. 5 Podrobneje glej 6. tč. sklepa sodišča prve stopnje, kjer so navedeni tudi drugi (listinski) dokazi, ki prepričljivo potrjujejo, da je tožena stranka v času vročanja sodbe in zamudne sodbe živela v Italiji. 6 Ob upoštevanju fotografije – predalčnika (priloga A7), ki je bila priložena pritožbi. 7 Glej npr. VS RS II Ips 88/2019. 8 Glej 1. tč. prvega odstavka 318. člena ZPP.