Jedro

Zakon o pravdnem postopku časovno ne omejuje izvedenca predlagati, da se ga oprosti dolžnosti izvedenstva, če nastopijo upravičeni razlogi za to.

Izvedensko mnenje lahko izdela tudi izvedenec, ki sicer nima potrebne tehnične opreme. Analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida namreč lahko da opraviti drugim gospodarskim družbam ali zavodom (zunanje institucije), ki te storitve opravljajo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog Fakultete A za oprostitev dolžnosti opraviti izvedensko delo, kot je določeno v sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 886/2015 z dne 6. 7. 2017. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila Fakulteta A. Pritožnica je uveljavljala kršitev določbe tretjega odstavka 246. člena ZPP. Navajala je, da za izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja ne razpolaga s potrebnimi tehničnimi sredstvi, zato je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožnico oprosti dolžnosti izdelave izvedenskega mnenja. Predlagala je še, da se sodišče za izdelavo izvedenskega mnenja obrne na B fakulteto, ki po njenih informacijah razpolaga z vso opremo in znanjem o obdelavi materialov, ki so potrebni za njegovo izdelavo. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je za odločitev o tožbenem zahtevku ključno vprašanje trdote jekla, iz katerega sta izdelani sporni orodji. Obe pravdni stranki sta predlagali postavitev izvedenca in sicer tožeča stranka izvedenca metalurške stroke, tožena stranka pa izvedenca jeklarske stroke. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je sodišče prve stopnje stopilo v kontakt z vsemi izvedenci iz seznama sodno zapriseženih izvedencev in ugotovilo, da zaradi pomanjkanja primerne/potrebne opreme nihče od njih ne more opraviti naloge. Zato je sodišče prve stopnje s sklepom VII Pg 886/2015 z dne 6. 7. 2017 za izvedenca postavilo Fakulteto A, za katero je ocenilo, da kot fakulteta predvidoma razpolaga s potrebnimi tehničnimi sredstvi. Po prejemu sklepa, s katerim je bila postavljena za izvedenko, je le-ta z dopisom z dne 17. 7. 2017 sodišču prve stopnje sporočila, da "po preučitvi zadeve in pregledu razpoložljivosti strokovno primernih kadrov sporoča, da trenutno nima ustreznih virov za izdelavo izvedenskega mnenja", kar je sodišče prve stopnje obravnavalo kot predlog za oprostitev dolžnosti izvedenca. Po vpogledu v podatke letnega poročila je ugotovilo, da Fakulteta A na enem mestu združuje znanje, strokovni kader in tehnično opremo, ter da ustvarja prihodke iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, zato je njene navedbe kot neutemeljene zavrnilo ter izdalo sklep, da se jo ne oprosti dati izvid in mnenje.

5. Tretji odstavek 246. člena ZPP določa, da lahko sodišče izvedenca oprosti dolžnosti odzvati se vabilu ter dati svoj izvid in mnenje, če so za to upravičeni razlogi. Te mora izvedenec izkazati s stopnjo verjetnosti. Po oceni pritožbenega sodišča so razlogi Fakultete A v dopisu z dne 17. 7. 2017 sicer pavšalni, vendar pa je napačno stališče sodišča prve stopnje, da upravičeni razlogi niso izkazani, ker Fakulteta A s svojimi storitvami nastopa in ustvarja prihodke tudi na trgu. Obremenjenost z drugim delom je po stališču pritožbenega sodišča lahko upravičen razlog za oprostitev dolžnosti izvedenca, da poda izvid in mnenje. Slednje še toliko bolj drži, ker gre za izvedenca za posamezni primer (ad hoc izvedenca) oziroma strokovno institucijo, ki ni na seznamu izvedencev in niti ne more v naprej planirati časa za izdelavo izvedeniških mnenj v sodnih postopkih. Ključno vprašanje v obravnavani zadevi je bilo torej vprašanje, ali izvedenec zaradi pomanjkanja potrebnih virov ne more, oziroma le trenutno (zaradi preobremenjenosti z že prevzetim delom) ne more opraviti izvedenskega dela kot je določeno v sklepu o postavitvi izvedenca. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi javno dostopnih podatkov o obsegu dejavnosti Fakultete A zmotno sklepalo, da ni podan upravičen razlog, da se jo oprosti dati izvid in mnenje.

6. Glede na obrazloženo je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

7. V pritožbi je pritožnica navajala še podrobnejše razloge, zaradi katerih predlaga, da se jo oprosti dolžnosti izvedenstva. Poleg že zatrjevanega razloga v dopisu z dne 17. 7. 2017, da trenutno nima na voljo ustreznih virov, je v pritožbi navajala, da nima potrebnih tehničnih sredstev (orodja) za opravo izvedenskega dela (nima primerne rezalke za izrez in pripravo vzorcev materialov, prav tako ne razpolaga s Charpy kladivom za preizkus žilavosti materiala, primernim elektronskim mikroskopom in s potrebnimi orodji za modeliranje procesov toplotne obdelave jekla). V dokaz navedenega je predlagala zaslišanje vodje laboratorija R. Navedenih dejstev pritožbeno sodišče pri presoji, ali je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o predlogu fakultete, ni upoštevalo, saj gre za dejstva, ki sodišču prve stopnje pred odločitvijo niso bila znana. Ker pa ZPP v 246. členu (ali kakšni drugi določbi) časovno ne omejuje izvedenca, do kdaj lahko predlaga, da se ga oprosti dolžnosti izvedenstva, če nastopijo upravičeni razlogi za to,1 bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku v pritožbi navedene razloge za oprostitev dolžnosti izvedenstva obravnavati skupaj z navedbami iz dopisa z dne 17. 7. 2017 in presoditi ali gre za upravičene razloge, ki so izkazani vsaj s stopnjo verjetnosti. V okviru navedenega bo moralo preveriti tudi navedbe Fakultete A, da s potrebno tehnično opremo predvidoma razpolaga B fakulteta. Pri ponovnem odločanju pa lahko tudi upošteva, da izvedensko mnenje lahko izdela tudi izvedenec, ki sicer nima potrebne tehnične opreme. Analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida, namreč lahko da opraviti drugim gospodarskim družbam ali zavodom (zunanje institucije), ki te storitve opravljajo (prim. 45. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih). Slednje sicer lahko poviša stroške izvedenskega mnenja, zato bo moralo sodišče prve stopnje v presojo vključiti tudi pravdni stranki in jima dati možnost, da se o tem izjavita (prim. drugi odstavek 244. člena ZPP).

8. Odločitev o zahtevi pritožnika za povrnitev pritožbenih stroškov je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

1 Z novelo ZPP-E pa je bil 246. členu dodan nov, četrti odstavek, ki določa, da mora izvedenec obstoj okoliščin iz drugega ali tretjega odstavka (upravičeni razlogi) tega člena nemudoma sporočiti sodišču.