Jedro

Tako kot 80. člen ZZVZZ zavarovancem pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja poleg ostalih zagotavlja pravico do proste izbire splošnega osebnega zdravnika (1. in 2. odstavek) in določa, da si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta, kar se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja (3. odstavek), je sistemsko edino logično, da ima takšno možnost tudi izbrani osebni zdravnik. Za ureditev načina uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika 5. odstavek ZZVZZ pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj izrecno določa, da ga uredi s splošnim aktom. Torej s POZZ, po katerih lahko tudi osebni zdravnik, ki ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil, predlaga prekinitev izbire. Prav takšno dejansko stanje je po prepričljivih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča podano tudi v obravnavani zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 14. 11. 2019 in št. ... z dne 5. 2. 2020 in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovni postopek, kjer je presodilo, da sta izpodbijana upravna akta o prekinitvi izbire osebnega zdravnika na zahtevo osebne zdravnice, pravilna in zakonita (I. točka izreka). Hkrati je izreklo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev sodišča temelji na zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja in zmotni dokazni oceni, ker je dobro vero poklonilo zdravnici, njegovo izpoved pa ovrednotilo kot neverodostojno. V postopku pred ZZZS je zanikal, da na zdravnico ni vpil, jo žalil ali se razburjal in enako v sodnem postopku. Sodišče je izbiralo razloge za dokazno oceno, čeprav je utemeljeno dvomil v pravilno strokovno presojo zdravnice, ker mu ni omogočila uveljaviti odsotnosti z dela. Obstajala je začasna nezmožnost za delo, kar je potrjeno s sodbo VI Ps 74/2020 z dne 13. 1. 2021, ko je dr. C.C. zaključila, da je bil nezmožen za delo od 7. 12. 2019 do 31. 3. 2020 na podlagi izvida z dne 7. 10. 2019. Pristop lečeče zdravnice je bil nestrokoven in v nasprotju s pravili zdravniškega kodeksa. Šlo je za kršitev pacientovih pravic. Pri presoji bolniškega staleža je izhajala iz nestrokovnih meril, ko mu je očitala, da če je lahko potoval z avtom je lahko tudi delal, ne da bi preverila, kako je potoval. Odločitev je temeljila na presoji, da ni verjela v bolečine, čeprav pregleda ni opravila. Iz dokaznega postopka je evidentno, da je zdravnica nastopila nedostojno, mu onemogočila pravico do bolniškega staleža in s tem pravico do zdravljenja.

Sodišče ni pravilno zapolnilo pravnega standarda iz 169. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja1 (POZZ). Razlog za zamenjavo zdravnice zaradi nespoštovanja navodil ni obstajal, niti kakšen drug alternativni, ki ga sodišče ni ugotovilo, temveč je štelo, da je prišlo do porušenega odnosa in zaupanja v razmerju zdravnik - pacient. Gre za zmotno uporabo 169. in 170. člena POZZ, saj iz sodbe ne izhajajo okoliščine, ki bi kazale na neprimeren odnos in nespoštovanje navodil, da zdravnica ne bi mogla uspešno in odgovorno opravljati nalog. Dne 30. 9. 2019 se ni ravnala po načelih iz 3. člena Zakona o pacientovih pravicah2 (ZPacP). Če je iz razlogov na strani zdravnice, ki bi lahko bili subjektivne narave prišlo do njene zamere, to ni utemeljen razlog za prekinitev izbire po 2. točki 169. člena POZZ. Zlasti zato, ker je zdravnica onemogočila pravico do bolniškega staleža. Preko pravice do izbire zdravnika se izvaja ustavno varovana pravica do zdravstvenega varstva in zdravstvene storitve. Po 51. členu Ustave Republike Slovenije3 (Ustava) je pravica do zdravstvenega varstva lahko urejena z zakonom in ne s podzakonskim aktom. Ker Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju4 (ZZVZZ) v 80. členu zagotavlja pravico do svobodne izbire zdravnika, sodišče ne sme dopustiti odločitve po 2. točki 169. člena POZZ in s tem odvzeti pravico iz 80. člena ZZVZZ.

3. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka navedbe tožnika, vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih iz izpodbijanih upravnih aktov in ugotovljenih v sodnem postopku ter predlaga zavrnitev pritožbe. Poudarja, da sodba VI Ps 74/2012 ne spremeni dejstva, da so bili odnosi med tožnikom in izbrano osebno zdravnico porušeni. Glede na 81. člen ZZVZZ je odločanje o začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni v pristojnosti imenovanega in ne osebnega zdravnika, ki zaradi iste bolezni ne sme priznati začasne nezmožnosti za delo, za katero je imenovani zdravnik ugotovil, da ni več utemeljena in od izdaje odločbe ni poteklo 30 dni. Izvid z dne 7. 10. 2019 ni izkazoval nobenega nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku5 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč v zvezi s pritožbenimi izvajanji ponovno poudarja predvsem naslednje.

6. V zadevi gre za spor zaradi presoje pravilnosti in zakonitosti drugostopenjske odločbe z dne 5. 2. 2020 o zavrnjeni pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo z dne 14. 11. 2019. S slednjo je ugodeno zahtevi osebne zdravnice dr. A.A. za prekinitev zavarovančeve - tožnikove izbire osebne zdravnice.

7. Sporno je, ali je podan vsaj eden od alternativnih razlogov iz 2. točke 169. člena POZZ za zamenjavo izbrane osebne zdravnice. Torej nezmožnost uspešnega in odgovornega opravljanja nalog osebne zdravnice zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil ter postopkov za zdravljenje. V navedenih primerih lahko osebni zdravnik na podlagi 3. odstavka 170. člena POZZ pisno ali ustno sporoči svoj predlog zavarovani osebi in zahteva presojo oz. odločitev o prekinitvi izbire, saj pravica do izbire osebnega zdravnika ni absolutna, kot zmotno in zato nesprejemljivo meni pritožnik. Postopanje izbranega osebnega zdravnika po 3. odstavku 170. člena POZZ ima zakonsko podlago v 5. odstavku 80. člena ZZVZZ.

8. Tako kot 80. člen ZZVZZ zavarovancem pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja poleg ostalih zagotavlja pravico do proste izbire splošnega osebnega zdravnika (1. in 2. odstavek) in določa, da si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta, kar se lahko skrajša, če pride med zdravnikom in zavarovano osebo do nesoglasij in nezaupanja (3. odstavek), je sistemsko edino logično, da ima takšno možnost tudi izbrani osebni zdravnik. Za ureditev načina uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika 5. odstavek ZZVZZ pooblašča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj izrecno določa, da ga uredi s splošnim aktom. Torej s POZZ, po katerih lahko tudi osebni zdravnik, ki ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil, predlaga prekinitev izbire. Prav takšno dejansko stanje je po prepričljivih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča podano tudi v obravnavani zadevi.

9. Iz 7. tč. obrazložitve sodbe določno izhaja, da je tožnikova osebna zdravnica predlog za prekinitev izbire vložila zaradi porušenega odnosa zdravnik – pacient, potem ko je imenovani zdravnik s 30. 9. 2019 zaključil začasno nezmožnost za delo, ki je trajala od 17. 9. 2017 zaradi prebolelega STEMI srednje stene, kasneje zaradi težav z analno fisuro. Sodišče na podlagi listin upravnega spisa ugotavlja, da se je tožnik v ambulanti zglasil 30. 9. 2019 z očitkom, da je zdravnica kriva za zaključen stalež, ponovno 8. 10. 2019, ko je prinesel izvid specialista proktologa in zahteval odprtje bolniškega staleža ter 10. 10. 2019 z zahtevo, da se v kartoteko zapiše, da ima bolečine v nogi in ne more sedeti. Iz predloga izbrane osebne zdravnice za prekinitev izbire povzema, da se je tožnik razburjal, pritoževal nad lokacijo ambulante, jo žalil in s svojim obnašanjem, obtoževanjem, prepiranjem in grožnjami prizadel ter spravil v čustveno stisko, zato je predlagala prenehanje izbire.

10. Poleg listinskih dokazov je sodišče izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika in zdravnice mag. A.A. Izpovedi sta povzeti v 10. in 11. točki obrazložitve sodbe in ju pritožbeno sodišče ne ponavlja. Soglaša z dokazno oceno iz 12. in 13. tč. obrazložitve sodbe. Izhajajoč iz načela neposrednosti in ustnosti (4. člen ZPP) sodišče prve stopnje na podlagi neposrednega zaznavanja presoja verodostojnost in prepričljivost izpovedi stranke in prič. O tem, katera dejstva šteje za dokazana v skladu z 8. členom ZPP odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej, vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Tako je postopalo tudi v obravnavani zadevi, ko je ob uporabi dokaznih pravil, ki ustrezajo splošnim zakonom mišljenja, izkušenj in spoznanja na podlagi analitično sintetičnega metodološkega pristopa argumentirano utemeljilo ali in katero izpoved šteje za verodostojno in resnično.

11. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene, saj prvostopenjsko sodišče logično prepričljivo utemeljuje razloge, zakaj je poklonilo vero izpovedi dr. A.A. in ne tožnikovi ter iz kakšnih razlogov (12. tč. obrazložitve). Na nekonsistentnost in neverodostojnost kažejo tudi pritožnikove navedbe, da je v predsodnem postopku zanikal, da na zdravnico ni vpil, jo žalil ali se razburjal, na glavni obravnavi pa izpovedal, da je med njim in zdravnico prišlo do spora zaradi bolniškega staleža, da je bil njegov odnos do zdravnice recipročen, da je imel pripombe na njeno delo, bil razburjen in napet ter se obnašal recipročno, ko je iz pisarne odšel znerviran in posledično 15 minut iskal svoj avtomobil. Glede na izpovedi tožnika in osebne zdravnice je prepričljiv dokazni zaključek, da je med njima nastal spor, ki je skrhal odnos. Na porušen odnos nenazadnje kaže obravnava kršitve pacientovih pravic6 na zahtevo tožnika, ki se je pred varuhinjo pacientovih pravic končala neuspešno brez dogovora. Iz zapisnika izhaja, da se je po izjavi dr. A.A. izkazalo, da nikakor ne more komunicirati s tožnikom, po izjavi slednjega, pa da je komunikacija z osebno zdravnico nemogoča tudi zaradi njenega neprofesionalnega odnosa.

12. Pritožnikovi očitki sodišču o nepravilni dokazni oceni, ker da je sledilo le izpovedi izbrane osebne zdravnice, ne morejo biti uspešni. Neutemeljene, zavajajoče in pravno neupoštevne so tudi navedbe, da mu je bilo onemogočeno uveljavljanje pravice do odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo. Ne samo zato, ker tožnik sam nima strokovnega znanja, da bi lahko bivši izbrani zdravnici očital nestrokovnost, temveč tudi zato, ker se v obravnavani zadevi neutemeljeno sklicuje na sodbo opr. št. VI Ps 47/2020 z dne 13. 2. 2021 v kateri je izrečeno, da je bil zaradi bolezni zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno šele od 7. 12. 2019 do 31. 3. 2020 s presledki. S cit. ugoditveno sodbo torej sploh ni razsojena začasna nezmožnost za delo od prvega naslednjega dne po zaključenem bolniškem staležu s 30. 9. 2019, v zvezi s čimer je prišlo do porušenega medsebojnega zaupanja ter spoštovanja med tožnikom in izbrano osebno zdravico in je predmet tega sodno socialnega spora. Pa tudi sicer je glede na 244. člen POZZ v zvezi z 80. in 81. členom ZZVZZ osebna zdravnica že tedaj tožniku pravilno pojasnjevala, da zaradi iste bolezni za katero je imenovani zdravnik zaključil bolniški stalež, tega ne more ponovno priznati, če od izdaje zadnje odločbe še ni poteklo 30 dni.

13. Zaradi obrazloženega, kot torej uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, saj je sodišče prve stopnje na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zakonitih upravnih odločb na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih7 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo, ostaja pritožba neuspešna.

14. Ostala obširna pritožbena izvajanja v smeri, da je z izpodbijanima upravnima aktoma kršena pravica do proste izbire zdravnika, pravica do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave, pravica iz 3. člena ZPacP in nekatera druga so pravno zmotna, ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane in se pritožbeno sodišče zato do njih posebej vsebinsko ne opredeljuje. Ob uporabi 353. člena ZPP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in vključno s stroškovnim izrekom potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 79/1994 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 15/2008 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 6 Zapisnik o ustni obravnavi z dne 7.11. 2019, sestavljen v Pisarni za varstvo pacientovih pravic, Maribor. 7 Ur. l. RS, št. 2/2004.