Jedro

Toženec, ki je v navedeni pravdni zadevi najprej vložil revizijo sam, ni ne med postopkom na prvi in drugi stopnji, ne ob vložitvi revizije zatrjeval ali predložil dokaza o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Takšna revizija, ki jo je vložil toženec sam, ki te pravice nima, pa ni dovoljena.

Po sicer nepotrebnem pozivu sodišča prve stopnje tožencu, da vlogo ustrezno dopolni (po 374. členu sodnik prve stopnje revizijo, ki jo vloži nekdo, ki nima te pravice, zavrže), je nato toženec vložil revizijo še po pooblaščenki, ta revizijska vloga pa je prepozna.

Izrek

Revizija se zavrže. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega odgovora tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče je z obravnavano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in tožencu naložilo plačevanje preživnine razvezani ženi po 15.000 SIT na mesec. Višje sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je vložila revizijo tožena stranka sama in nato še po pooblaščenki.

Toženec je v pravočasni vlogi, ki jo je imenoval Pojasnilo k pritožbi zaradi plačevanja preživnine, in dodatno predlagal, da jo sodišče obravnava kot revizijo, smiselno predlagal, naj se reviziji ugodi in se sodbi nižjih sodišč v odločitvi glede preživnine spremenita in zahtevek za plačevanje preživnine zakoncu zavrne. Z revizijsko vlogo, vloženo po pooblaščenki, predlaga enako in podrejeno še vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma smeta pravdna dejanja v takšnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Toženec, ki je v navedeni pravdni zadevi najprej vložil revizijo sam, ni ne med postopkom na prvi in drugi stopnji, ne ob vložitvi revizije zatrjeval ali predložil dokaza o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Takšna revizija, ki jo je vložil toženec sam, ki te pravice nima, pa ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Ker je ni zavrglo že sodišče prve stopnje, ki je vlogo nepravilno poslalo tožencu v popravo, mora to storiti revizijsko sodišče (377. člen ZPP).

Po sicer nepotrebnem pozivu sodišča prve stopnje tožencu, da vlogo ustrezno dopolni (po 374. členu sodnik prve stopnje revizijo, ki jo vloži nekdo, ki nima te pravice, zavrže), je nato toženec vložil revizijo še po pooblaščenki, ta revizijska vloga pa je prepozna. Iz podatkov spisa izhaja, da je toženec 15. 10. 2001 prejel izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje. Revizijo je po pooblaščenki vložil dne 13. 3. 2002, ko je 30-dnevni rok za vložitev revizije že davno potekel (prvi odstavek 367. člena ZPP). Prepozno revizijo pa revizijsko sodišče prav tako zavrže (377. člen ZPP), če tega ni storilo že sodišče prve stopnje.

Glede na vse povedano je bilo treba revizijo tožene stranke, vsebovano v obeh revizijskih vlogah, zavreči. Odločitev o revizijskih stroških tožene stranke je zajeta z izrekom o zavrženju revizije in temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.

Odgovor tožeče stranke na revizijo ni pripomogel k rešitvi zadeve, zato nosi stroške v zvezi z odgovorom tožeča stranka sama.