Jedro

Tožnikovo ravnanje, to je podpis in potrditev vodilne mape projektne dokumentacije v delu, ki se nanaša na elaborat geodetskega posnetka, v katerem je navedeno, da ga izdelalo podjetje B. d.o.o., ob ugotovljenem dejstvu, da tožnik ni podpisnik elaborata geodetskega načrta, predstavlja kršitev prvega odstavka 25. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji in šestega odstavka 6. člena ZEN in s tem kršitev 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju IZS) je s sklepom DK 30/2012 z dne 10. 9. 2014 odločila, da je A.A., kršitelj, z očitanim dejanjem storjenim namenoma, kršil določbo prvega odstavka 25. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji, šesti odstavka 6. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), v zvezi s kršitvijo 2. člena Kodeksa poklicne etike članov IZS (v nadaljevanju Kodeks), kar pomeni kršitev 7. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS in da je opustil skrbno ravnanje pooblaščenega inženirja, kar pomeni kršitev 8. člen Pravilnika o obliki in vsebini izkaznice in enotnega žiga pooblaščenih inženirjev in kršitev 5. člena Kodeksa. Ravnanje je bilo storjeno iz malomarnosti in pomeni kršitev 3. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS, zato se kršitelju na podlagi 17. in 19. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ob upoštevanju oteževalnih okoliščin po 20. členu Disciplinskega pravilnika IZS izreče disciplinski ukrep začasnega izbrisa iz imenika, za dobo dveh let. Kršitelju se na podlagi 90. člena Disciplinskega pravilnika naloži tudi plačilo stroškov disciplinskega postopka v znesku 400,00 EUR.

2. Odločitev je prvostopenjski organ utemeljil s podatkom, da je disciplinski tožilec IZS, na podlagi prijave prijavitelja, vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, ki jo po odgovoru kršitelja modificiral. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa so navedene listine, ki jih je pregledal senat disciplinske komisije. Ravnanje kršitelja, ki ne bi smel potrditi vodilne mape PGD dokumentacije, ker po lastni izjavi ni podpisnik geodetskega načrta, torej ni bil imenovan za odgovornega geodeta, pomeni disciplinsko kršitev po 7. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS. Kršitelj je to dejanje storil naklepoma, saj se je zavedal, da pri izdelavi elaborata ne nastopa kot odgovorni geodet, kar pomeni uresničitev določbe 12. člena prej navedenega pravilnika. V nadaljevanju je senat disciplinske komisije ugotovil, da po kršiteljevi ugotovitvi, da sam kot odgovorni geodet ni podpisal in potrdil elaborata geodetske storitve, temveč je elaborat podpisala in potrdila druga oseba in je bil odtisnjen njegov osebni žig, o tej zlorabi ni obvestil Evidenčne službe IZS, kar bi glede na vsebino določbe 8. člena Pravilnika o obliki in vsebini izkaznice in enotnega žiga pooblaščenih inženirjev moral storiti. Tako ravnanje pomeni disciplinsko kršitev po 3. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ki ga je kršitelj storil iz malomarnosti (13. člen Disciplinskega pravilnika).

3. Glede ugotovljeno dejansko stanje in krivdo kršitelja, je senat kršitelju ob upoštevanju oteževalnih okoliščin po 20. členu Disciplinskega pravilnika IZS (dvakratnih predhodni izrek disciplinskega ukrepa zaradi ugotovljenih disciplinskih kršitev) izrekel disciplinski ukrep začasnega izbrisa iz imenika za dobo 2 let, drugostopenjski organ, senat disciplinskega sodišča IZS, pa je tako odločitev v pritožbenem postopku potrdil. 4. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in meni, da se mu je z izrekom disciplinske kazni storila krivica, ker se mu očita nekaj, česar ni storil. Pojasnjuje, da geodetskega posnetka številka 64-2011 ni nikoli videl, kaj šele potrdil in podpisal, kot odgovorni geodet. Sodišče IZS se sklicuje na člene, katerih kršitev naj bi storil, vendar mu v postopku ni prisluhnil nihče, zato smiselno ugotavlja, da je bilo dejansko stanje pred izdajo disciplinskega ukrepa ugotovljeno nepopolno. Navaja tudi, da mu je projektantsko podjetje v podpis podtaknilo PGD dokumentacijo in mu ni omenilo, da ni podpisal geodetske situacije. To naj bi podpisal in njegov žig zlorabil, nekdo drug. Tega res ni vedel, čeprav je geodetski posnetek izdelalo podjetje B. d.o.o., ki je v njegovi lasti. Ima vtis, da želi nekdo uničiti njegovo podjetje. Do upokojitve mu manjka še 5 let in je brez licence. To pomeni, da bo moral iskati zunanjega odgovornega geodeta, teh stroškov pa ne bo zmogel. Nikomur ni naredil škode, v primerjavi z nekaterimi drugimi. V tožbi smiselno predlaga odpravo izpodbijanega akta.

5. Tožena stranka je poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem pojasnjuje potek spornega disciplinskega postopka in meni, da je tožnikova tožba neutemeljena. Tožbeni ugovori so enaki pritožbenim in ker je iz vseh listin spisa razvidno, kaj se je tožniku očitalo, zavrača tožbeni ugovor, ki ga je tožnik prvič navedel šele v tožbi, da mu naj bi bilo vse skupaj podtaknjeno. Prav tako navaja, da tožnik v tožbi izpodbija tudi ugotovljeno kršitev v 2. alinei sklepa Disciplinske komisije, vendar pritožbe zoper to točko ni vložil, zato so tožbene navedbe nedovoljene oziroma prepozne. Ne strinja se z očitkom, da mu je bilo dano pojasnilo v zvezi z neobvestilom evidenčne službe IZS šele na koncu, saj je bila zahteva v zvezi s tem modificirana na obravnavi, na katero je bil tožnik povabljen, pa se je ni udeležil. V odgovoru na tožbo navaja tudi, čemu služijo disciplinski postopki pri IZS in tako odgovarja na tožbene navedbe, da se tožniku dela krivica. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa in z razlogi pritožbenega upravnega akta, s katerimi je pojasnjeno dejansko stanje ugotovljene disciplinske kršitve, navedeni predpisi, ki so bili s tem kršeni, pravna kvalifikacija disciplinske kršitve, tožnikova krivda in ostale okoliščine obravnavanega primera (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbo dodaja:

8. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je bil tožnik spoznan za krivega disciplinske kršitve iz 3. točke 10. člena disciplinskega pravilnika. To kršitev stori član zbornice, ki krši kodeks poklicne etike, pravila stroke, predpise (zakone, tehnične in ostale predpise in standarde) ali akte zbornice. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je tožnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji. Navedena določba v 1 alineji prvega odstavka določa, da je treba projektu, kot obvezen elaborat priložiti najmanj geodetski načrt, izdelan po predpisih o geodetskem načrtu, če gre za rekonstrukcijo s katero se spreminja prostornina objekta ali novo gradnjo ali dozidavo objekta, določba 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu pa določa, da odgovorni geodet, ki mora biti imenovan skladno z določbami ZEN, s certifikatom potrdi skladnost geodetskega načrta s prepisi, ki urejajo graditev objektov. V zadevi ni sporno, da je tožnik podpisal in potrdil vodilno mapo projektne dokumentacije v delu, ki se nanaša na elaborat geodetskega posnetka, v kateri je navedeno, da ga izdelalo podjetje B. d.o.o., odgovorni projektant A.A. 9. Očitana disciplinska kršitev je lahko storjena le z ravnanjem, ki pomeni kršitev pravil stroke in predpisov, ki jih morajo pooblaščene osebe upoštevati pri svojem delu. To pomeni, da se kršitve omenjenih pravil ugotavljajo v disciplinskem postopku, v okviru ugotavljanja dejanskega stanja očitanega ravnanja.

10. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in listin predloženega upravnega spisa je tako razvidno, da je tožnik v pisnem odgovoru na zahtevo za predložitev elaborata geodetskega načrta št. 64-2010 z dne 30. 3. 2011 navajal, da je pri pregledu listin geodetskega načrta ugotovil nedoslednosti, v odgovoru na obvestilo o zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka z dne 13. 4. 2013 pa je navedel, da ima družba B. d.o.o. veljavne 3 žige, da ne more preveriti žiga in podpisa, je pa posnetek izdelal nekdo drug zunaj njihovega podjetja. Navedel je tudi, da ga hoče uničiti nekdo iz ozadja, več pa bo o podpisih in žigih vedel povedati, ko bo dobil listine. Prav tako iz listin priloženega spisa izhaja, da je bil tožnik vabljen na obravnavo senata disciplinske komisije, ki pa se je ni udeležil, pisno pa je pojasnil, da podpis na certifikatu in (geodetskem) posnetku ni njegov, zato zanika vsako odgovornost. Da je bilo dejansko stanje v disciplinskem postopku ugotovljeno pravilno, potrjuje tudi vsebina tožnikove pritožbe zoper prvostopenjski akt, ki ponovno navaja vplive tretjih na sam postopek, ter da tožnik ni podpisal nobenega akta (elaborata), žiga pa nima zaklenjenega.

11. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnikovo ravnanje, to je podpis in potrditev vodilne mape projektne dokumentacije v delu, ki se nanaša na elaborat geodetskega posnetka, v katerem je navedeno, da ga izdelalo podjetje B. d.o.o., odgovorni projektant A.A., ob ugotovljenem dejstvu, da tožnik ni podpisnik elaborata geodetskega načrta, predstavlja kršitev prvega odstavka 25. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji in šestega odstavka 6. člena ZEN in s tem kršitev 2. člena Kodeksa.

12. Ker je bilo tožniku v prvi alineji izreka disciplinske kršitev očitano, da je podpisal vodilno mapo projektne dokumentacije v delu, ki se nanaša na elaborat geodetskega posnetka in ga s tem potrdil, tožnik pa, kot je že bilo navedeno, ugotovitvi, da ni podpisnik elaborata geodetskega načrta ne nasprotuje, mu je bila bila tudi po presoji sodišča, po ugotovitvi odgovornosti, utemeljeno očitana kršitev 7. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika (če član zavaja naročnika) ter v zvezi s očitano kršitvijo izrečena tudi skladno s pravilnikom predvidena disciplinska kazen.

13. Ker tožnik v pritožbi ni nasprotoval ugotovitvam in izreku kazni v drugi alineji izpodbijanega sklepa, v kateri se mu je očitalo, da po ugotovitvi zlorabe lastnega podpisa in žiga odgovornega geodeta na elaboratu geodetskega načrta ni obvestil Evidenčne službe IZS in je s tem kršil 5. člen Kodeksa, sodišče ugotavlja, da tožbene navedbe, ki se nanašajo na izrek disciplinske sankcije za to kršitev, niso dovoljene in predstavljajo tožbene novote (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), zato se sodišče do njih ne opredeljuje.

14. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena in jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.