Jedro

Ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je delovnemu predsedstvu na občnem zboru Predlog izročil B. B. kot župan, namreč dejstvo, da Predlog nima žiga, le-temu ne odvzema pravnih učinkov, torej da gre za predlog Občine Luče, saj bi lahko tak predlog župan na zboru podal (pravno učinkovito) tudi ustno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pritožniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tako primarni kot podredni tožbeni zahtevek ter tožeči stranki naložilo, da toženi stranki v 15 dneh povrne 473,76 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude s plačilom pa tudi zakonske zamudne obresti od dneva poteka paricijskega roka do plačila. S primarnim tožbenim zahtevkom so tožniki (člani agrarne skupnosti) zahtevali, da sodišče razveljavi sklepe 4. občnega zbora Agrarne skupnosti ... (tožene stranke) z dne 9. 4. 2022 iz tč. 15., 16. in 17. zapisnika 4. občnega zbora Agrarne skupnosti ... o imenovanju članov organov Agrarne skupnosti ... in volitve v druge organe Agrarne skupnosti ...., s podrednim pa, da sodišče razveljavi izvedbo 4. občnega zbora Agrarne skupnosti... dne 9. 4. 2022 v celoti. Tožniki so zahtevali tudi povrnitev stroškov tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po prejemu sodbe dalje do plačila in pod izvršbo.

2.Tožniki, razen 10. tožnika A. A. (ki je, kot je navedeno v pritožbi, pooblaščencu 23. 11. 2024 notificiral preklic pooblastila in navedel, da odstopa od nadaljnje morebitne tožbe) s pritožbo, vloženo 11. 12. 2024, izpodbijajo sodbo v celoti zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da s sodbo tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podredno izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, toženi stranki pa v vsakem primeru naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po prejemu sodbe dalje do plačila in pod izvršbo. Pritožniki navajajo, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na podlagi ugotovitev, da je B. B. na 4. občnem zboru Agrarne skupnosti ... podal predlog kandidatov za organe le-te kot župan Občine Luče, torej kot njen zakoniti zastopnik, ter da je bil B. B. kot župan upravičen, da je v imenu Občine Luče predlagal kandidate za izvolitev v organe tožene stranke. Pritožniki menijo, da so takšne ugotovitve napačne in posledica napačne uporabe materialnega prava ter posledično zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Najprej izpostavljajo, da se jim je ob procesnem vodstvu na glavni obravnavi dne 15. 10. 2024 pojavil dvom o nepristranosti sodišča v tem postopku. Na obravnavi je namreč razpravljajoči sodnik priči B. B. zastavljal sugestivna vprašanja oziroma so bila vprašanja zastavljena tako, da je priča le še potrdila vsebino vprašanja, vsled česar je bila potrebna intervencija pooblaščenca tožnikov. Tako iz prepisa zvočnega zapisa zaslišanja priče B. B. izhajajo vprašanja razpravljajočega sodnika na način, da je priči vprašanje zastavil kot trditev "Torej, vi ste takrat bili v vlogi župana tam, na tem sestanku?" ali pa "Pa do takrat ste bili vi župan koliko časa?" ter nato "Bi rekli, da je bilo to splošno znano tam v tem kraju?", "Pa tudi med člani agrarne skupnosti?". Tako zastavljena vprašanja kažejo, da je sodišče iskalo oziroma želelo natančno tiste odgovore, ki so utemeljevali ugotovitev dejanskega stanja, ki je vodilo v zavrnitev zahtevka. Pritožniki pritrjujejo stališču sodišča, da na podlagi 33. člena Zakona 0 lokalni samoupravi (ZLS) župan predstavlja in zastopa občino in njegova upravičenost za zastopanje občine temelji na zakonu. Trdijo pa, da je sodišče spregledalo, da so na podlagi tega člena pristojnosti župana omejene in izključujejo pristojnost župana predlagati kandidate za volitve v organe agrarnih skupnosti. Takšne pravice županu ne daje niti Statut Občine Luče, ki v 31. členu jasno opredeljuje naloge in pravice župana. Res je sicer, da tako ZLS kot Statut Občine Luče ne dajeta konkretnega odgovora na vprašanje, kateri občinski organ je pristojen za sestavo kandidatne liste za člane organov v npr. agrarni skupnosti, pa vendar ne bo mogoče mimo dikcije določil 29. člena ZLS in 17. člena Satuta Občine Luče, ki pristojnost kadrovanja jasno prenašata na občinski svet. Ob ustrezni razlagi citiranih predpisov je dejstvo, da tudi za kadrovanje oziroma predlaganje kandidatov za člane organov agrarne skupnosti ni pristojen župan pač pa občinski svet (njegova komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja). Župan pa je nato tisti, ki kot zastopnik občine takšno, s strani občinskega sveta predlagano, listo kandidatov posreduje v glasovanje, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi kandidatna lista, ki jo je na 4. občnem zboru tožene stranke predlagal B. B., morala biti kandidatna lista Občine Luče, ki jo v glasovanje predloži župan Občine B. B., in bi dejstvo, da gre za kandidatno listo občine, moralo biti tudi jasno razvidno. V konkretnem primeru pa ne iz zapisnika 4. občnega zbora in ne iz Predloga za volitve organov Agrarne skupnosti (v nadaljevanju: Predlog) ni razvidno, da bi pri predlogu kandidatov šlo za predlog Občine Luče, ki ga kot župan v glasovanje posreduje župan B. B., pač pa ga je šteti kot predlog B. B., ki te pravice nima, saj ni član Agrarne skupnosti. Nenazadnje iz Predloga jasno izhaja, da je predlagatelj B. B. in ne morda B. B. - župan. Sodišče je tudi povsem spregledalo po tožeči stranki zatrjevano dejstvo, da ima Občina Luče na podlagi 6. člena Statuta žig, kar nujno pomeni, da občina posluje z žigom (sicer bi bilo takšno določilo brezpredmetno) in bi moral biti Predlog, če ga je šteti kot predlog občine, tudi opremljen z žigom, kar pa ni primer v konkretni zadevi. Glede zatrjevanega pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava tudi ne bo mogoče mimo odgovora Ministrstva za javno upravo z dne 11. 5. 2022, iz katerega je razvidno, da Predlog nima statusa veljavnega dokumenta in da v kolikor je bil namen predložiti kandidate za organe agrarne skupnosti s strani Občine Luče, bi moral dokument vsebovati obliko in vsebino, določeno v 6. členu Statuta Občine Luče. Iz odgovora pa je razvidno tudi, da na podlagi ZLS župan nima kadrovske funkcije, ta je v pristojnosti občinskega sveta in bi o kandidatih moral odločati Občinski svet Občine Luče. V posledici opisane napačne uporabe materialnega prava pa je sodišče tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj bi ob pravilni uporabi materialnega prava in ob predpostavki tosmernih trditev tožene stranke zagotovo ugotavljalo, ali je npr. kandidatno listo obravnaval občinski svet in ali je B. B. na 4. občnem zboru nastopal kot župan z listo, obravnavano po občinskem svetu, ali je kandidate predlagal "na svojo roko", zagotovo pa bi sodišče ob uporabi določila 6. člena Statuta Občine Luče ugotavljalo, zakaj lista ni skladna temu določilu. Je pa dejstvo, da je sodišče, ko se ni izreklo o po tožnikih izrecno izpostavljeni trditvi, da Predlog ni skladen 6. členom Statuta (ni opremljen z žigom), tožnikom prekršilo pravico do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave RS), na podlagi katerega se je sodišče o vseh relevantnih navedbah strank v postopku dolžno izreči. Prav opisane navedbe oziroma zatrjevanja tožnikov glede vsebine določila 6. člena Statuta, kot pravne podlage za presojo veljavnosti Predloga pa so relevantne, pravzaprav bistvene za odločitev v konkretni zadevi, pa se sodišče kljub temu o njih ni izreklo oziroma v zvezi z njimi zavzelo stališča. Zaradi vsega opisanega se kot povsem nepotrebna in nepomembna izkažejo razmišljanja sodišča, povezana s tem, da B. B. kot nečlan Agrarne skupnosti na občni zbor ne bi bil vabljen in mu kot nečlanu pasivna volilna pravica niti ne pripada, s čimer sodišče namiguje, da je vendarle lahko sodeloval le kot župan in bi naj zaradi tega tudi ne bila vprašljiva oziroma v nasprotju s temeljnim aktom njegova izvolitev v upravni odbor. Takšno stališče sodišča pa je nelogično, saj bi B. B. lahko bil izvoljen v upravni odbor (za Občino Luče kot članico skupnosti) le na podlagi liste, ki bi jo obravnaval in potrdil oziroma predlagal občinski svet Občine Luče, ki bi jo seveda v imenu Občine Luče v glasovanje predložil župan. Vse to v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno oziroma zagotovljeno; zakaj pa se je B. B. občnega zbora udeležil, pa je pri vsem skupaj nebistveno. Nenazadnje gre za vprašanje zakonitosti v povezavi s poslovanjem lokalne samoupravne skupnosti, ki je nujno vezano na strogo formalnost in so domnevanja, v kašnem svojstvu se je B. B. nahajal na občnem zboru, brezpredmetna.

3.Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Razloge, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odločanju v konkretnem sporu, je mogoče razvrstiti v dve temeljni skupini: izključitveni razlogi iz 1. do 5. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in odklonitveni razlogi (iudex suspectus) iz 6. točke 70. člena ZPP. Slednji v zakonu niso taksativno našteti, temveč so opredeljeni z generalno klavzulo, tj. če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. Opredelitev, ali gre za izključitveni razlog po 1. do 5. točki 70. člena ZPP, ali za odklonitveni razlog po 6. točki tega člena, je velikega pomena z vidika časovne možnosti uveljavljanja. Odklonitvenega razloga po 6. točki namreč ni mogoče uveljavljati po koncu glavne obravnave. Razloge, zaradi katerih se je pritožnikom pojavil dvom o sodnikovi nepristranosti, je moč opredeliti kot druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti, kar pomeni, da so imeli tožniki možnost zahtevati izločitev sodnika najpozneje do konca glavne obravnave (prvi odstavek 72. člena ZPP), a te možnosti (kot izhaja iz podatkov v spisu) niso izkoristili. Zgolj pooblaščenčevo ugovarjanje načinu, kako je sodnik postavljal vprašanja priči, pa še ne pomeni, da je s tem tudi predlagal izločitev sodnika.

6.Med pravdnima strankama ni sporno, da je 9. 4. 2022 potekal 4. občni zbor Agrarne skupnosti ... (v nadaljevanju: agrarna skupnost), niti ni sporno, da je bila tega dne Občina Luče članica te agrarne skupnosti in da je torej imela pravico predlagati kandidate v organe agrarne skupnosti. Na zboru so bili sprejeti sklepi o imenovanju članov organov agrarne skupnosti, za katere pa tožeča stranka trdi, da so nezakoniti. In sicer predvsem zaradi tega, ker je na zboru predložil listino s predlaganimi kandidati za volitve, za katero se je ugotovilo, da ne izkazuje pooblastila Občine Luče, da jo zastopa župan B. B.; predlagane kandidate za volitve pa tudi ni imenoval občinski svet Občine Luče kot pristojni organ Občine Luče.

7.Sodišče prve stopnje je glede na določbo 33. člena ZLS, da župan predstavlja in zastopa občino, pravilno interpretiralo, da upravičenost župana za zastopanje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastila. Ob tem, ko je tožeča stranka v tožbi navedla, da se je B. B. delovnemu predsedstvu občnega zbora agrarne skupnosti predstavil kot župan, to pa je bilo (vsaj) v kraju Luče tudi notorno dejstvo, kar so izpovedale vse v dokaznem postopku o tem zaslišane priče, je sodišče prve stopnje utemeljeno ovrglo trditev tožeče stranke, da naj bi B. B. na občnem zboru ne zastopal Občine Luče kot članice tožene stranke. Kot je obrazložilo, njegovo zastopanje temelji na zakonu in ne na pisnem pooblastilu. Pravilno je nadalje ugotovilo, da je bil zato B. B. upravičen tudi do tega, da je v imenu Občine Luče, kot njen zakoniti zastopnik, na občnem zboru predlagal tudi kandidate za izvolitev v organe tožene stranke. Kot je pravilno ugotovilo sodišče, niti zakon niti temeljni akt tožene stranke ne določata, kakšen naj bi bil "javen in transparenten kandidacijski postopek, ki bi omogočal tudi drugim članom agrarne skupnosti njihovo pasivno volilno pravico". Zato je pravilno zaključilo, da tožena stranka le-tega ni mogla kršiti. Utemeljeno je izpostavilo, da zakon dopušča izpodbijanje le tistih sklepov občnega zbora, ki so bili sprejeti v nasprotju z Zakonom o agrarnih skupnostih ali temeljnim aktom agrarne skupnost, in pravilno ugotovilo, da niti zakon niti temeljni akt agrarne skupnosti ne predpisujeta, v kakšni obliki, pisni ali ustni, oziroma kakšna obličnost se terja za predlog za kandidate organov tožene stranke. Zato je na podlagi zgoraj povzetih ugotovitev pravilno zaključilo, da ni mogoče utemeljeno in pravno upoštevno zatrjevati, da je B. B. z listino, kjer so navedeni kandidati, kandidate predlagal kot fizična oseba B. B. in ne kot župan Občine Luče. Sodišče prve stopnje je dvom o pravilnosti stališča tožeče stranke utemeljeno podkrepilo še s stališčem, da je sicer tudi nesporno, da B. B. kot fizična oseba sploh ni član tožene stranke in kot tak sploh ne bi bil vabljen na njen občni zbor. Po obrazloženem in glede na vsebino 33. člena ZLS ni utemeljen očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da so na podlagi 33. člena ZLS pristojnosti župana omejene in da je izključena pristojnost župana predlagati kandidate za volitve v organe agrarnih skupnosti. Slednje v tem členu sploh ni določeno. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da takšne pravice županu ne daje niti statut Občine Luče, ki da v 31. členu jasno opredeljuje naloge župana. V prvem odstavku 31. člena statuta je namreč najprej določeno, da župan predstavlja in zastopa občino. Nato pa, da poleg tega predvsem opravlja v tem odstavku po alinejah navedena dela, kar pomeni, da v tem členu niso navedena vsa dela, ki jih opravlja župan. Tožeča stranka sama v pritožbi ugotavlja, da tako ZLS kot Statut Občine Luče ne dajeta konkretnega odgovora na vprašanje, kateri občinski organ je pristojen za sestavo kandidatne liste za člane organov v agrarni skupnosti. Četudi bi držalo, da za predlaganje kandidatov za člane organov agrarne skupnosti ni pristojen župan, pač pa občinski svet (njegova komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja), in da je župan nato tisti, ki kot zastopnik občine takšno, s strani občinskega sveta predlagano listo kandidatov posreduje v glasovanje, to glede na zgoraj obrazloženo in sploh glede na nesporno dejstvo, da niti Zakon o agrarnih skupnostih niti temeljni akt agrarne skupnosti ne zahtevata obličnosti za predlog za kandidate organov tožene stranke (kar pomeni, da bi B. B. kot župan na občnem zboru tudi zgolj ustno lahko povedal imena predlaganih kandidatov Občine Luče), še ne pomeni, da kandidatna lista, ki jo je na 4. občnem zboru tožene stranke izročil delovnemu predsedstvu B. B. kot župan Občine Luče, ni kandidatna lista Občine Luče. Morebitna prekoračitev pooblastil župana pa ni predmet presoje v tem postopku. Drži, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o po tožeči stranki zatrjevanem dejstvu, da ima Občina Luče na podlagi 6. člena Statuta žig, s katerim posluje, in da bi moral biti Predlog, če ga je šteti kot predlog občine, tudi opremljen z žigom. To kršitev določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP odpravlja z obrazložitvijo, da navedba oziroma pravno stališče tožeče stranke, da bi moral biti Predlog, če ga je šteti kot predlog občine, tudi opremljen z žigom, glede na obrazloženo o nezahtevani obličnosti predloga za kandidate organov tožene stranke ni nosilni argument (niti dejanski niti pravni). Ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je delovnemu predsedstvu na občnem zboru Predlog izročil B. B. kot župan, namreč dejstvo, da Predlog nima žiga, le-temu ne odvzema pravnih učinkov, torej da gre za predlog Občine Luče, saj bi lahko tak predlog župan na zboru podal (pravno učinkovito) tudi ustno. Glede na obrazloženo na pravilnost odločitve ne more vplivati niti odgovor Ministrstva za javno upravo z dne 11. 5. 2022, saj veže veljavnost predloga kot dokumenta na obliko in vsebino, določeno v 6. členu Statuta Občine Luče, pri tem pa ne upošteva, da ni zahtevana obličnost predloga za kandidate organov tožene stranke.

8.Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da izvolitev B. B. v upravni odbor tožene stranke glede na vse predhodno ugotovljeno ne more biti vprašljiva oziroma v nasprotju s temeljnim aktom, saj je kot zakoniti zastopnik članice tožene stranke to pravico, kot izhaja tudi iz njenega temeljnega akta, vsekakor imel. Potrebno pa je tudi izpostaviti, da pritožba ne izpodbija pravilnosti kandidatne liste za člane upravnega odbora, pač pa zgolj način predlaganja kandidatov, glede katerega se je pritožbeno sodišče izreklo že zgoraj.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je v posledici napačne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pritožniki odločitve o pravdnih stroških konkretizirano niso izpodbijali, materialnopravni preizkus pa ni pokazal nobene nepravilnosti v zvezi s to odločitvijo.

10.Ker niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11.Pritožniki s pritožbo niso uspeli, zato sami krijejo stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o lokalni samoupravi (1993) - ZLS - člen 33

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.