Jedro

Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku stranke izrecno opozorilo, da je treba pritožbo vložiti v dveh izvodih in da sodišče, če pritožba ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, ampak bo pritožbo takoj zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 15. 2. 2018 zoper 2. točko sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 000/2018 z dne 22. 9. 2020. 2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožnica. Navaja, da je v izpodbijanem sklepu sodišče napačno uporabilo pravila ZPP in prezrlo, da je bila pritožba vložena zgolj zoper sklep o stroških. Hkrati je napačno uporabilo pravila ZPP o nepopolnih vlogah, to je pravila o bistvenih sestavinah pritožbe, predvsem določbo 342. in 335. člena ZPP, posledično tudi 336. člena ZPP. Sodišče je spregledalo, da tožnica ni vložila pravnega sredstva zoper sodbo pač pa le zoper sklep o stroških. Iz 128. člena ZPP izhaja, da se odločba o stroških v sodbi šteje za sklep, kar sodišče spregleda in odločitev zmotno nasloni na določbe zakona o pritožbi zoper sodbo. Pri pritožbi zoper sklep o stroških ZPP ne zahteva dveh izvodov pritožbe, saj gre za odnos sodišča in stranke. Nadalje določba 335. člena ZPP ne zahteva, da se pritožba zoper sklep o stroških vloži v dveh izvodih. Po tej določbi mora pritožba obsegati navedbo sodbe zoper katero se vlaga; izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge in podpis pritožnika. Iz 335. člena ZPP torej ne izhaja niti, da bi pritožba zoper sodbo morala biti vložena v dveh izvodih, še manj pa to velja za pritožbo zoper sklep o stroških. Sodišče se v sklepu sklicuje na 342. člen ZPP, ki govori, da je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP. Sodišče se v sklepu o zavrženju sklicuje na pravni pouk, vendar iz njega ni razvidno, da je v primeru, da stranka vlaga pritožbo zgolj zoper odločitev o stroških, treba vlagati pritožbo v dveh izvodih. Sodišče torej ni podalo pravnega pouka, kako naj stranka postopka v primeru, če se pritoži le zoper odločitev o stroških. Tudi iz enotne sodne prakse izhaja, da nezadostno število izvodov ne pomeni nepopolnosti pritožbe, tako npr. v zadevi VSL sklep II Cpg 1067/2014. Ostale pritožbene navedbe se nanašajo na nepravilno odmero stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ima sicer prav, ko navaja, da se v skladu s četrtim odstavkom 128. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločba o stroških v sodbi šteje za sklep, vendar zmotno meni, da pri pritožbi zoper sklep ZPP ne zahteva dveh izvodov pritožbe. V skladu s 344. členom ZPP, ki se v povezavi s 366. členom ZPP smiselno uporablja tudi v postopku s pritožbo zoper sklep, se pritožba vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko.

5. Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku stranke izrecno opozorilo, da je treba pritožbo vložiti v dveh izvodih in da sodišče, če pritožba ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni po 108. členu ZPP, ampak bo pritožbo takoj zavrglo. Za stališče pritožnice, da ni bilo pravnega pouka, kako naj ravna stranka, če se pritoži le zoper odločitev o stroških postopka v šestem odstavku 324. člena ZPP1 ni podlage.

6. Nadalje ni res, da je sodišče prve stopnje zapisalo, da je bila pritožba nepopolna, ker ni vsebovala sestavin iz 335. člena ZPP. Svojo odločitev je oprlo na določbo 366. člena ZPP, ki določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Ker pritožba ni bila vložena v dveh izvodih in ker je bila vložnica v pravnem pouku izrecno opozorjena, da je sodišče v takem primeru na popravo oziroma dopolnitev po 108. členu ZPP ne bo pozivalo, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7. Glede sklicevanja pritožnice na enotno sodno prakso, da nezadostno število izvodov pritožbe ni razlog za njeno zavrženje, pa pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da le ta ni enotna2, sàmo pa se v tej odločbi pridružuje stališču, ki je bilo zavzeto v novejših odločbah, in sicer v sklepih VSL II Cp 1660/2018 z dne 27. 12. 20183 in II Cp 1707/2019 z dne 27. 11. 2019. 8. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ki določa, da v pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe, sestavine pritožbe po 335. členu tega zakona, opozorilo opozorilo, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona, opozorilo na posledice neplačila sodne takse, pri katerem sodišču se pritožba vloži v izvirniku in v koliko izvodih. 2 Pritožnica se sklicuje na sklep VSL 1067/2014 z dne 20. 6. 2014. Enako stališče je bilo zavzeto tudi v sklepih VSL II Cp 1143/2014 z dne 27. 5. 2014 in II Cp 2787/2011 z dne 25. 1. 2012. 3 Na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje.