Jedro

Okoliščine pred pravdo, če bi iz njih izhajala nepotrebnost vložene tožbe, ker naj tožena stranka ne bi dala tožeči stranki povoda zanjo, bi lahko narekovale odločitev o stroških postopka, ki ne bi bila v skladu s kriteriji iz čl. 154 ZPP, če bi tožena stranka v odgovorih na pritožbo pripoznala tožbeni zahtevek.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sami trpita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 12.01.2007 ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da je tožena stranka lastnica nepremičnine vpisane pri podvložku št. ... k.o. R. S., do celote in se naj zato pri tej nepremičnini, last I. d.d., Z. t. ..., R. S., vknjiži lastninska pravica na toženko do celote. Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pravdnega postopka v znesku 702,98 EUR s pp.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. S pritožbo je izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, podredno pa izpodbijala v sodbi vsebovano odločitev o stroških postopka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi oz. podredno, da se odločitev o stroških postopka (odločitev pod tč. 3 izreka sodbe) spremeni tako, da se tožeči stranki naloži plačilo vseh pravdnih stroškov. V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, ker je toženi stranki in njenemu pooblaščencu z nezakonitim postopanjem onemogočilo udeležbo na glavni obravnavi dne 12.01.2007. Pooblaščenec tožene stranke je sodišču prve stopnje dne 05.01.2007 posredoval generalno pooblastilo za zastopanje toženke, dne 10.01.2007 pa je sodišče prve stopnje v konkretni zadevi tudi obvestil o deponiranem pooblastilu in zaprosil za vročitev pošiljk, poslanih toženki 15.11.2006 in 20.11.2006. Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 12.01.2007 ugotovilo, da je pooblaščenčeva vloga prispela na sodišče dan pred glavno obravnavno, kljub temu pa presodilo, da je vabilo za toženo stranko izkazano in da izostanek ni opravičen. Vabilo na prvi narok za glavno obravnavo pa je pooblaščenec tožene stranke prejel šele 16.01.2007. Pooblaščenec se tako glavne obravnave ni mogel udeležiti, zato pa je podana absolutna bistvena kršitev, ki nalaga razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje. Podredno pa pritožnica tudi uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, ker ni upoštevalo trditev tožene stranke v odgovoru na tožbo, da se je ob dogovoru o nakupu lokala s prodajalcem dogovorila, da so v plačilo kupnine zajeti tudi stroški vpisa v zemljiško knjigo, ki bi ga naj izvedel prodajalec ter da vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč zato, ker tožnik ni pridobil ustreznih dovoljenj. Tako je torej tožnik sam zakrivil, da do vpisa lastninske pravice ni prišlo in v kolikor bi sam ravnal tako, kot je bilo dogovorjeno, do predmetnega postopka sploh ne bi prišlo. Tožeča stranka je tako proti toženi stranki sprožila nepotrebno tožbo, saj to, da je tožena stranka leta 1994 kupila poslovni prostor od I. H., za njo sploh ni bilo sporno, tožena stranka pa bi bila sicer pripravljena dovoliti vknjižbo lastninske pravice tudi po sporazumni poti. Če bi sodišče prve stopnje preverilo te trditve tožene stranke, bi ugotovilo, da mora stroške pravdnega postopka plačati tožeča stranka.

Tožeča stranka je na pritožbene trditve tožene stranke odgovorila, da so te neutemeljene ter predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožnica je na navedbe tožeče stranke v odgovoru na pritožbo ponovno odgovorila, da so te neutemeljene ter v nadaljevanju vztrajala pri svojih pritožbenih trditvah.

Pritožba ni utemeljena.

Kršitev iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP je podana, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz podatkov spisa izhaja: da tožene stranke ob njeni vložitvi odgovora na tožbo dne 30.09.2006 še ni zastopal noben pooblaščenec, saj je ta odgovor na tožbo vložila sama; da dne 16.11.2006, ko je sodišče prve stopnje razpisalo (prvi in edini narok) za glavno obravnavo v tej zadevi za dne 12.01.2007, tožene stranke še ni zastopal pooblaščenec, zato je sodišče prve stopnje pravilno odredilo in dne 07.12.2006 pravilno osebno vročilo toženki vabilo (skupaj z drugopisom vloge tožnika z dne 20.10.2006) na narok dne 12.01.2007;

11.01.2007, torej en dan pred narokom, je sodišče prve stopnje prejelo obvestilo odvetnika V. z dne 10.01.2007, v katerem je ta sodišče obvestil, da je generalni pooblaščenec tožene stranke ter prosil, da se od sedaj dalje pošta za toženko vroča njemu, prosil pa je tudi za vročitev pošiljk, poslanih toženki dne 15.11.2006 in 20.11.2006, katerih fotokopije ovojnic je priložil temu dopisu; na naroku za glavno obravnavo dne 12.01.2007 je sodišče najprej ugotovilo, da je pristopil le pooblaščenec tožnika, za toženo stranko pa nihče, pri čemer je bilo vabilo izkazano, izostanek pa ni opravičen ter da je odvetnik V. kot pooblaščenec tožene stranke z vlogo, ki jo je sodišče prejelo dan pred tem narokom, obvestil o zastopanju tožene stranke in prosil za vročitev pošiljk poslanih toženi stranki, nato pa sprejelo odločitev o opravi naroka in tega opravilo, po njegovem zaključku pa izdalo izpodbijano sodbo.

Po določbi čl. 281 in 282 ZPP sodišče opravi narok za glavno obravnavo, če ugotovi, da so prišli vsi povabljeni, če pa to niso, pa narok opravi, če ugotovi, da so bili ti pravilno vabljeni in da izostanka niso opravičili. Glede na zgornje ugotovitve, da je sodišče prve stopnje ob razpisu glavne obravnave pravilno vabilo nanjo toženo stranko osebno, da je ta vabilo prejela več kot 15 dni pred dnevom naroka (kot sicer to nalaga za pravilno vabljenje določba čl. 280/II ZPP), da niti tožena stranka niti njen pooblaščenec ob predložitvi obvestila o zastopanju dan pred narokom, nista prosila za preložitev naroka, je torej sodišče prve stopnje pravilno v skladu z določbo čl. 280 in 281 ZPP narok dne 12.01.2007 otvorilo in opravilo. Dejstvo, da je pooblaščenec dan pred narokom sodišče obvestil o zastopanju tožene stranke v tem postopku, samo po sebi namreč ne pomeni, da sodišče naroka ne bi smelo opraviti, glede na zgoraj predstavljeno pa tudi ne kaže na nepravilnost toženkinega vabljenja na ta narok. Ob skrbnem izvrševanju svojih procesnih pravic bi glede na to, da je tožena stranka vabilo za ta narok prejela že 07.12.2006, bilo sicer tudi dovolj časa za morebitno pravočasno pooblastitev pooblaščenca in njegovo seznanitev o že razpisanem naroku, v kolikor bi tega dejstva sam pooblaščenec ne zaznal tudi iz oznake vsebine na s strani tožene stranke predložene poštne pošiljke z dne 20.11.2006, ki jo je sicer pooblaščenec sam predložil svojemu obvestilu sodišču z dne 10.01.2007. Iz na sami sodni pošiljki označene vsebine pošiljke z dne 20.11.2006 je namreč razvidno, da je bilo s to pošiljko toženi stranki osebno poslano (in vročeno) vabilo za narok dne 12.01.2007. Pritožbeni očitki tožene stranke zoper odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari se tako izkažejo kot neutemeljeni.

Temeljno merilo za odločitev o tem, kdo je komu v pravdnem postopku dolžan povrniti stroške pravdnega postopka, je po določbi čl. 154 ZPP uspeh stranke v pravdi z zahtevkom o glavni stvari. Okoliščine pred pravdo, če bi iz njih izhajala nepotrebnost vložene tožbe, ker naj tožena stranka ne bi dala tožeči stranki povoda zanjo, bi lahko narekovale odločitev o stroških postopka, ki ne bi bila v skladu s kriteriji iz čl. 154 ZPP, če bi tožena stranka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek (čl. 157 ZPP). Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni pripoznala tožbenega zahtevka (smiselno je priznavala samo obstoj dejstva njenega nakupa zatrjevane nepremičnine). Zato pa je glede na tožnikov popoln uspeh z glavnim zahtevkom, sodišče prve stopnje tudi pravilno, v skladu z določbo čl. 154/I ZPP odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške. Pritožbene trditve tožene stranke o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, potrebnem za odločitev o stroških postopka, ker sodišče ni ugotavljalo še vseh ostalih okoliščin iz časa pred vložitvijo tožbe, so tako pravno zmotne in pravno nepomembne.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje v zvezi z izdano sodbo niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka (I. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 165. čl. ZPP). Navedbe tožeče stranke v odgovoru na pritožbo niso doprinesle k odločitvi o pritožbi, zato stroški sestave odgovora na pritožbo ne predstavljajo za pravdo potrebnih pravdnih stroškov tožeče stranke in ta do njihove povrnitve ni upravičena (čl. 155 ZPP). Zato je glede teh priglašenih stroškov pritožbeno sodišče odločilo, da jih tožeča stranka trpi sama.