Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Koper, Geodetske pisarne Postojna, št. 02112-6/2011-4 z dne 2. 3. 2011. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil revidentovo zahtevo za spremembo katastrskega vpisa (zaradi postopka ureditve meje med nepremičninami parc. št.... in parc. št.... obe k. o. ...). V upravnem postopku je bilo v skladu z 9. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), na podlagi listinske dokumentacije, ki je bila podlaga za katastrski vpis, preverjeno, ali so bili podatki pravilno evidentirani v zemljiškem katastru. Ugotovljeno je bilo, da v postopku evidentiranja podatkov zemljiškega katastra do napak ni prišlo, zato je bila revidentova zahteva za spremembo katastrskega vpisa zavrnjena. Tožena stranka je z odločbo, št. 3532-20/2009-11 z dne 26. 9. 2011, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski upravni akt zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7. V prejšnji točki te obrazložitve opisanega trditvenega in dokaznega bremena revident ni izpolnil. Dovoljenost revizije po zgoraj citirani 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je namreč utemeljil le z navedbo: „Ker gre po njegovem mnenju za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem pa ni enotnosti in Vrhovno sodišče o njem še ni odločalo, zato je za vložitev revizije izkazan posebej utemeljen razlog. Konkretno o tem v nadaljevanju vloge.“ Vendar revident tudi v nadaljevanju revizije ni natančno in konkretno navedel, katero je po vsebini te zadeve tisto pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča in glede katerega naj bi obstajala neenotna sodna praksa in tudi ni predložil odločb sodišča prve stopnje, ki naj bi neenotno sodno prakso izkazovale. Ker revident pravnega vprašanja ni konkretno izpostavil, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 8. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).