Jedro

Toženi stranki je bilo izdano soglasje za opravljanje dejavnosti brezplačne pravne pomoči, kar pomeni izvajanje 25. in 26. člena ZBPP, ni pa pristojna za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 3. odstavku 2. člena v zvezi s 1. odstavkom 31. člena ZBPP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba odvetnice dr. AA z dne 14. 1. 2003 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila o prošnji BB za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka dodelila nujno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, sestavo predloga za obnovo postopka, zaustavitev izvršbe pred Okrajnim sodiščem v A opr. št. I 99/1947, ugovora zoper sklep o izvršbi pod navedeno opravilno številko in predlog za izdajo sklepa za oprostitev plačila taks in vseh stroškov postopka in zastopanje v postopku pred Okrajnim sodiščem v A v nadaljnjem izvršilnem postopku. V svoji obrazložitvi navaja, da je ZPIZ BB pri januarski pokojnini trgal znesek na podlagi pravnomočnega sklepa opr. št. I 99/1947, ki je bil izdan na podlagi računov AAA d.d. na podlagi naročniškega razmerja, tega pa BB nikoli ni sklenil. Navaja, da ima 60.000,00 invalidske pokojnine, žena pa prav tako in je socialno ogrožen. Nadalje še navaja, da je prosilec v nezavidljivem finančnem položaju, praktično nima nobenega premoženja in zanj je rešitev sporne zadeve življenjskega pomena. Tožena stranka je upoštevala 13., 19. in 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato mu je bila dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč.

Tožnik v tožbi navaja, da kot zastopnik javnega interesa na podlagi 4. odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči v zvezi s 1. odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu vlaga tožbo, ker je odločba tožene stranke nezakonita oziroma nična, saj jo je izdala stvarno nepristojna oseba. Nadalje navaja, da je področje brezplačne pravne pomoči urejeno s posebnim zakonom, ki med drugim določa kdo je pristojen za odločanje o upravičenosti določene osebe iz 10. člena Zakona za brezplačno pravno pomoč. Po 31. členu citiranega zakona o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za brezplačno pravno pomoč tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. To pa je predsednik sodišča oziroma oseba, ki jo on pooblasti za odločanje v taki zadevi. Nikakor pa ni pristojna za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči oseba, o kateri govori 11. odstavek 31. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. Tožena stranka je sicer pridobila soglasje za opravljanje dejavnosti te pomoči, to potrjuje odločba Ministrstva za pravosodje z dne 20. 9. 2002, ki je bila izdana na podlagi 6. odstavka 10. člena Pravilnika o pogojih za vpis v register oseb za dajanje brezplačne pravne pomoči. Na podlagi tega je bila tožena stranka vpisana v register oseb za dajanje brezplačne pravne pomoči, to pa pomeni le, da je pridobila upravno dovoljenje samo za izvajanje brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot ga določata 25. in 26. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, nikakor pa ne pristojnosti, da kot oseba iz 11. odstavka 31. člena Zakona o brezplačni pomoči neodvisno in samostojno odloča o tem kdo je sploh upravičen do brezplačne pravne pomoči glede na zakonske pogoje. Tožena stranka je posegla v pristojnost javnopravnih oseb za odločanje o upravni stvari, torej v tem primeru v pristojnost organa Okrožnega sodišča v A. Tožnik predlaga, da se tožbi ugodi in da se ugotovi, da je odloča tožene stranke nična, podrejeno pa, da se odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pripoznava tožbeni zahtevek in pripoznava ničnost izdane odločbe in se strinja z razveljavitvijo. Navaja, da je poskušala legalizirati svoje delovanje, vse odločbe je izdala na izrecno zahtevo Službe pravne pomoči pri Okrožnem sodišču v A, ker sicer ni mogla nuditi niti nujne brezplačne pravne pomoči. Niti od strank niti od države ni prejela nobenega plačila, za vsakega se je maksimalno angažirala in jim dejansko pomagala v hudi stiski. Za BB je vložila predlog za ustavitev izvršbe, predlog za obnovo postopka, predlog za oprostitev plačila taks in ugovor zoper izvršbo. Za vse je porabila kar nekaj časa, prisluhnila je stiski in tudi uspela. Navaja, da je stališče tožene stranke povsem pravilno iz pravnoformalnega vidika in tudi mnenje Ministrstva za pravosodje. Strinja se v celoti z odpravo odločbe oziroma ugotovitvijo ničnosti.

Prizadeta stranka BB ni podal odgovora na tožbo.

Tožba je utemeljena.

Iz podatkov upravnega spisa in navedb obeh strank izhaja, da je tožena stranka izdala odločbo, s katero se dodeli nujna brezplačna pravna pomoč BB za pravno svetovanje, sestavo predloga za obnovo postopka, zaustavitev izvršbe opr. št. I 99/1947 pred Okrajnim sodiščem v A, sestavo ugovora zoper sklep o izvršbi pod to številko ter predloga za izdajo sklepa za oprostitev plačila taks in stroškov postopka. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka sestavila predlog za obnovo postopka, predlog za ustavitev izvršbe, ugovor zoper sklep o izvršbi in podala predlog za oprostitev vseh taks v postopku ter vseh stroškov postopka, vse v zadevi opr. št. I 99/19471 Okrajnega sodišča v A. Med strankama tudi ni sporno, da je tožena stranka pridobila soglasje za opravljanje dejavnosti brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Ministrstva za pravosodje z dne 20. 9. 2002. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila o dodelitvi brezplačne pravne pomoči na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, v nadaljevanju: ZBPP). Na podlagi 1. odstavka 31. člena ZBPP pa o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer okrožnega sodišča v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč v zvezi z izvršilnim postopkom pred Okrajnim sodiščem v A, torej je pristojen za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči BB organ za BPP Okrožnega sodišča v A (upoštevaje podatke o stalnem prebivališču prosilcu v predloženem upravnem spisu).

Toženi stranki je bilo izdano soglasje za opravljanje dejavnosti brezplačne pravne pomoči, kar pa pomeni le, da lahko izvaja prvi pravni nasvet iz 25. člena ZBPP ter brezplačno pravno svetovanje iz 26. člena ZBPP (11. odstavek 31. člena ZBPP). Vse to pa ne pomeni, da je pristojna za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 3. odstavku 2. člena v zvezi s 1. odstavkom 31. člena ZBPP. Po presoji sodišča tožena stranka ni stvarno pristojna za odločanje o prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.

Sodišče je odločbo odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00), ker se pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka in je to vplivalo na zakonitost odločitve. Sodišče je odločilo le, da se odločba odpravi, ne da bi zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Sodišče ni odločilo, da se zadeva pošlje v odločitev pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč tistega sodišča na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče, ker iz navedb v odgovoru na tožbo tožene stranke in iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je tožena stranka vložila 8. 1. 2003 na Okrajno sodišče v A predlog za ustavitev izvršbe, predlog za obnovo postopka, ugovor zoper sklep o izvršbi in predlog za oprostitev taks in stroškov postopka, vse v zadevi opr. št. I 99/19471 in s tem opravila vsa dejanja iz svoje odločbe.