Jedro

Pritožnika sta svoj pravni interes za pritožbo utemeljevala zgolj s sklicevanjem na kazenski postopek, ki naj bi potekal zoper bivšega direktorja dolžnika in zoper druge obdolžene. Takšne pavšalne navedbe ne predstavljajo zatrjevanje relevantne podlage, ki bi pritožnikoma dajala procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dalo soglasje k trem poslom dolžnika in sicer:

1.) k Sporazumu o financiranju v prestrukturiranju dolžnika in skupine C. d.d., sklenjenem z družbami: - H. GmbH, B. GmbH, M. in - banka X., banka Y., banka Z., banka A., banka B., banka C in banka D. 2.) h kreditni pogodbi, reg. št. 10/14-SIN, sklenjeni z bankami X., Y., Z., A., B, C in

3.) k sporazumu (Agreement, Vereinbarung), sklenjenim z družbo A. Nemčija, z vsebinami, navedenimi v predlogu dolžnika, vloženem 17.10.2014

2. V pritožbenem roku sta preko pooblaščenca pritožbo vložila upnika E. d.d.. Uveljavljala sta vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Na predlog upnikov z dne 23.5.2014 je bil nad dolžnikom s sklepom prvostopenjskega sodišča dne 3.6.2014 začet postopek prisilne poravnave.

5. V obdobju po uvedbi postopka prisilne poravnave je dolžnik omejen pri svojem poslovanju, saj sme opravljati samo redne posle v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti in poravnavanjem svojih obveznosti iz teh poslov (prvi odstavek 151. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju(1)). Določeni posli so dolžniku izrecno prepovedani, med drugim tudi najemanje posojil ali kreditov. (drugi odstavek 151.člena ZFPPIPP). Izven tega okvirja pa zakon dopušča dolžniku odprodajo nepotrebnega premoženja in najemanje posojil ali kreditov v omejeni višini, pri čemer pa je veljavnost tovrstnih poslov pogojena s soglasjem sodišča (tretji odstavek 151. člena ZFPPIPP). Sodišče pa odloči o soglasju za sklenitev tovrstnega posla na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora (četrti odstavek 151. člena ZFPPIPP).

6. V skladu s prvim odstavkom 126. člena ZFPPIPP ima vsaka stranka tega postopka pravico vložiti pritožbo zoper sklep, izdan v insolvenčnem postopku, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Ker v konkretnem primeru nad dolžnikom teče glavni postopek zaradi insolventnosti, je potrebno položaj stranke kot predpostavko za pritožbeno procesno legitimacijo presojati na podlagi 56. in 57. člena ZFPPIPP. 56. člen ZFPPIPP daje položaj stranke insolvenčnega postopka vsakemu upniku, ki v tem postopku uveljavlja svojo terjatev do insolventnega dolžnika. V skladu s prvim odstavkom 57. člena ZFPPIPP pa pridobi upnik procesno upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu ZFPPIPP.

7. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče objavilo dva oklica, s katerim je pozivalo upnike k prijavi terjatev: - z oklicem o začetku stečajnega postopka (red. št. 14) z dne 3. junija, pri čemer je rok za prijavo terjatev upnikom po tem oklicu iztekel 3. julija 2014 - z oklicem zavarovanim upnikom z dne 12. novembra 2014 (red. št.. 637), izdanim na podlagi petega odstavka 221.n člena ZFPPIPP, pa je pričel teči rok zavarovanim upnikom za prijavo zavarovanih terjatev, pri čemer pa bo rok za prijavo teh terjatev iztekel 12. decembra 2014. 8. Pritožnika v pritožbi svoje procesne legitimacije nista utemeljila na trditvah, da sta v smislu prvega odstavka 57. člena ZFPPIPP s pravočasno prijavo terjatve v tem postopku pridobila položaj stranke tega insolvenčnega postopka. Ta predpostavka tudi ni razvidna iz spisovnih podatkov, izrecno pa jo je zanikal tudi upravitelj v pisni vlogi z dne 1.12.2014 (red.št. 658). S tem v zvezi je zato nerelevantno pritožbeno sklicevanje na v bilančno neizkazanih obveznostih dolžnika do pritožnikov, ki jih pritožnika očitno nista pravočasno prijavila v tem postopku.

9. Pritožnika sta svoj pravni interes za pritožbo utemeljevala zgolj s sklicevanjem na kazenski postopek, ki naj bi potekal pred prvostopenjskim sodiščem pod opr. št. I K 60365/2010 zoper bivšega direktorja dolžnika in zoper druge obdolžene. Takšne pavšalne navedbe ne predstavljajo zatrjevanje relevantne podlage, ki bi pritožnikoma dajala procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.

10. Ker se tako izkaže, da pritožnika nista izkazala procesne legitimacije za pritožbo, je pritožbeno sodišče njuno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 57. člena in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Ne glede na navedeno, pa pritožnika s pritožbo ne bi mogla uspeti tudi, če bi izkazala procesno legitimacijo za pritožbo. Dolžnik je predlog za izdajo soglasja sodišča (red. št. 612), vložen 17. 10. 2014, utemeljeval na namenu, da banke upnice in kupci dolžniku še pred zaključkom postopka prisilne poravnave zagotovijo finančna sredstva za potrebe poplačila obveznosti do dobaviteljev dolžnika in skupine C. ter za potrebe financiranja stroškov, ki bodo nastali v procesu finančnega in poslovnega prestrukturiranja. S sporazumom o financiranju, h kateremu je z izpodbijanim sklepom prvostopenjsko sodišče podalo soglasje pod točko 1 izreka, naj bi kupci dolžniku zagotovili denarna sredstva v višini 17.824.634,00 EUR. S kreditno pogodbo, h kateri je sodišče podalo soglasje pod točko 2 izreka, naj bi banke zagotovile denarna sredstva v višini 19.206.732,00 EUR. S sklenitvijo sporazuma, h kateremu je sodišče podalo soglasje pod točko 3 izreka, pa naj bi si dolžnik zagotovil denarna sredstva s strani družbe A. v višini 1.382.100,00 EUR.

12. K predlogu dolžnika sta dne 23.10.2014 pozitivno mnenje podala upniški odbor nezavarovanih upnikov (red. št. 621) in upniški odbor ločitvenih upnikov (red. št. 622), dne 28.10.2014 pa tudi upravitelj (red. št. 623).

13. Pritožbene navedbe ne predstavljajo zatrjevanje relevantnih dejstev, ki bi izpodbijale pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu. Navedbe pritožnikov je mogoče razumeti le kot zatrjevanje večjega obsega obveznosti dolžnika, kot jih le-ta prikazuje v svojih bilančnih podatkih. Če je tovrstne navedbe razumeti v smeri izpodbijanja možnosti, da bi dolžnik s predlaganim finančnim prestrukturiranjem odpravil svojo insolventnost, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi bilo to lahko predmet presoje sodišča le v okviru ugovornega postopka po 3. točki 172. člena ZFPPIPP. Zgolj s sklicevanjem na te okoliščine pritožnika ne bi mogla izpodbiti odločitve prvostopenjskega sodišča o podanem soglasju k sklenitvi poslov, ki bodo dolžniku omogočili pridobitev nujno potrebnih finančnih sredstev za nadaljnje poslovanje dolžnika v postopku finančnega prestrukturiranja.

(1) Uradni list RS, št. 126/2007, v nadaljevanju ZFPPIPP.