Jedro

V postopku za vrnitev v prejšnje stanje je opravičenost razlogov za zamudo potrebno dokazati, dokazno breme za to pa leži na stranki, ki je predlagala vrnitev. Bolezen je opravičljiv razlog, vendar le, v kolikor je ta nenadna in nepredvidljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje ne ugodi ter v posledici zavrglo njegov ugovor zoper sklep o izvršbi kot prepozen.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je sklep o izvršbi res prejel dne 17.12.1998, vendar se mu je v decembru vid zaradi sladkorne bolezni tako poslabšal, da ni natančno videl, kaj v sklepu piše. Ta bolezen se je začela že jeseni, oziroma več let nazaj. Zaradi oslepitve je doživel pravi šok, zato so bile druge stvari manj pomembne. Navaja še, da je bil prepričan, da so dolgove do upnika poravnali, nekaj v gotovini, nekaj s položnico, kar je kot dokaz tudi poslal na sodišče skupaj z ugovorom. Takoj nato pa je odšel na pogovore k g. S., le-ti pa so bili neuspešni. K pritožbi prilaga zdravniško potrdilo osebnega zdravnika (priloga B4) in tri izvide zdravnika specialista za oči (priloga B5-B7).

Pritožba ni utemeljena.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da se sme dovoliti vrnitev v prejšnje stanje skladno s 1. odst. 117. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77), če stranka izkaže, da je narok oziroma rok zamudila iz opravičenega razloga. Na podlagi dejstev, ki jih je dolžnik navedel v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in priloženega zdravniškega potrdila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik upravičenega razloga za zamudo ni izkazal. Pritožbeno sodišče se z razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v celoti strinja in se nanje sklicuje. V zvezi s pritožbenimi trditvami pa pritožbeno sodišče še dodaja: V postopku za vrnitev v prejšnje stanje je opravičenost razlogov za zamudo potrebno dokazati, dokazno breme za to pa leži na stranki, ki je predlagala vrnitev. Bolezen sicer je opravičljiv razlog, vendar le, v kolikor je ta nenadna in nepredvidljiva - le v takšnih primerih je namreč zamuda roka opravičljiva. Glede na navedeno bi tako dolžnik moral zatrjevati in dokazati, da se je njegov vid nenadno in nepredvidljivo poslabšal. Dolžnik pa v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje celo sam navaja, da njegova bolezen traja več kot dva meseca, torej do poslabšanja ni prišlo nenadno. Po zaključku pritožbenega sodišča tudi k pritožbi predloženo zdravniško potrdilo (priloga B4) in izvidi specialistov (priloge B5-B7), ki so bili izdani po izdaji izpodbijanega sklepa in jih zato sodišče prve stopnje niti ni moglo upoštevati, ne morejo spremeniti ugotovljenega dejanskega stanja. Iz zdravniškega potrdila z dne 8.7.1999 izhaja, da se je dolžniku vid močno poslabšal pred enim letom in pol zaradi sladkorne bolezni, ki traja več kot 10 let, iz specialističnih izvidov (priloga B5-B7) pa je nadalje razvidno, da gre za konstantno in ne nenadno slabšanje vida kot posledice sladkorne bolezni. Poslabšanje dolžnikovega vida ni nenadno in nepredvidljivo in zato ne more biti opravičljiv razlog za zamudo roka za ugovor.

Pritožbeno sodišče je glede na navedene razloge in po ugotovitvi, da prvostopno sodišče tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena v zvezi s 381. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) in 15. členom ZIZ), pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).