Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, ki nastane po končanem upravnem postopku, ni razlog za obnovo končanega upravnega postopka, ampak je lahko le razlog za uvedbo novega postopka.
Roditeljsko pravico, v katero spada tudi zastopanje ml. otroka, izvršuje tisti od staršev, če starša živita ločeno, pri katerem ml. otrok živi.
1. Tožba vložena v imenu ml. M.Š.Š. se zavrže. 2. Tožba D.I.Š. se zavrne. 3. Tožeča stranka se oprosti plačila sodnih taks.
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla predloga za obnovo postopka in sicer predlog D.I.Š., ker je pri preizkusu predloga tožena stranka ugotovila, da ni izpolnjen pogoj za obnovo postopka, okoliščina (pričakovanje zaposlitve v bližnji prihodnosti), na katero se opira predlog, ni verjetno izkazana. Ta razlog bo lahko razlog za uvedbo novega postopka. Predlog ml. M., zastopane po očetu, pa je tožena stranka zavrgla, ker ml. M. živi pri materi, ločeno od očeta in tako mati izvršuje roditeljsko pravico, v katero spada tudi zastopanje.
Tožnik v tožbi izpodbija sklep tožene stranke, ker naj bi ta nepravilno ugotovila dejansko stanje in ker so bile določbe zakona, glede zastopanja ml. M., nepravilno uporabljene. Tožnik je 12. aprila 1995 opravil strokovni izpit, zato se je verjetnost, da bo dobil zaposlitev povečala, saj je bil že na razgovorih za zaposlitev. Ne strinja se, da je le mati zakonita zastopnica ml. M., saj ml. otroka do 15. leta zastopajo starši, tožniku pa ni bil izdan akt o odvzemu roditeljske pravice. Predlaga, da sodišče dovoli obnovo postopka in da tožnika oprosti plačila sodnih stroškov, ker bi bilo s tem ogroženo preživljanje tožnika in ml. M. I. Tožbo vloženo v imenu ml. M.Š.Š. je sodišče zavrglo.
Tožbo, vloženo v imenu ml. M.Š.Š., sodišče zaradi neprimernosti ni moglo obravnavati. V stvari ni sporno, da ml. M. živi pri materi, ločeno od očeta. Torej mati izvršuje roditeljsko pravico (1. odstavek 114. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR), katere del je tudi zastopanje, zato jo zakonito zastopa lahko le mati, ne tožnik. Ker je tožnik v tožbi izrecno vztrajal pri svojem stališču, da je zakoniti zastopnik, češ da mu ni bil izdan akt o odvzemu roditeljske pravice, je sodišče tožbo, vloženo v imenu ml. M., zavrglo.
II. Tožba tožnika je neutemeljena.
Tožena stranka je tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 7.4.1995, s sklepom zavrgla, ker okoliščina - pričakovanje zaposlitve v bližnji prihodnosti, na katero je tožnik oprl svoj predlog, ni verjetno izkazana. Glede odločitve tožene stranke sodišče nima pomislekov. Stranka lahko zaradi novega dejstva predlaga obnovo postopka le, če ga v prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti (2. odstavek 250. člena ZUP). Dejstvo, ki je nastalo po končanem upravnem postopku (v konkretnem primeru dejstvo, na katero tožnik opira svoj predlog, še sploh ni nastalo), ne vpliva na strankino pravico ali obveznost, tako kot to navaja že tožena stranka, ampak je lahko le razlog za uvedbo novega postopka, ki mu je podlaga novo nastalo in spremenjeno dejansko stanje, ne pa razlog za obnovo končanega upravnega postopka, ki predpostavlja staro in že poprej obstoječe stanje. Sodišče zavrača tudi tožbeno navedbo, ki se nanaša na zavrženje predloga za obnovo postopka podanega v imenu ml. M. in sicer iz razlogov, ki jih navaja tožena stranka in zaradi katerih je tudi sodišče zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo v imenu ml. M. III. Sodišče je na tožnikov predlog tožnika oprostilo plačila sodnih taks, ker iz potrdila, ki ga je sodišču predložil, izhaja, da je nezaposlen, da je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in ne prejema nadomestila, kar pomeni, da bi bil zaradi plačila sodnih taks lahko ogrožen v preživljanju sebe in mladoletne hčerke.
Sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov zavrnilo tožnikovo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, tožbo vloženo v imenu ml. M. pa je zavrglo na podlagi 2. odstavka 29. člena istega zakona, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).