Jedro

Ker predmetna odredba predsednika sodišča v postopkih s pravnimi sredstvi do izdaje izpodbijane odločitve ni bila kakorkoli spremenjena, razveljavljena ali odpravljena, je sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru zatrjevane kršitve po 3. točki člena 372 ZKP izhajalo iz dejstva, da je bila sodnici Ani Testen zaradi daljše bolniške odsotnosti z odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 45/2021, z dne 4. 2. 2021, odvzeta Ks zadeva opr. št. II Ks 59093/2018, v kateri je bila seja senata že opravljena, osnutek sklepa pa že pripravljen, vendar še ne pregledan po sodnici Testenovi kot sodnici poročevalki, ter predodeljena drugemu sodniku; ter kot ključno presojalo, ali v posvetovalnem zapisniku zapisana odločitev zunajobravnavnega senata, v katerem je kot sodnica poročevalka sodelovala sodnica Ana Testen, da se pritožba obdolženca zoper sklep o uvedbi preiskave v predmetni zadevi zavrne kot neutemeljena, ne da bi bil izdelan in odpravljen pisni odpravek sklepa, že predstavlja takšno odločitev, ki pomeni procesno oviro za izdajo izpodbijanega sklepa, upoštevaje, da je o predmetni zahtevi za preiskavo dne 8. 6. 2022 odločalo krajevno, stvarno in funkcionalno pristojno sodišče. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da odločitvi zunajobravnavnega senata, da se pritožba obdolženca zoper sklep o uvedbi preiskave opr. št. II Ks 59093/2018, z dne 3. 2. 2020, zapisana v posvetovalnem zapisniku in osnutku pisnega odpravka sklepa, ki ga sodnica poročevalka Ana Testen ni pregledala in podpisala, odločitev pa v obliki izvirnika sklepa tudi ni bila oblikovana, podpisana in odpravljena na preiskovalni oddelek sodišča, ni mogoče pripisati učinka, za katerega se zavzema pritožnica v pritožbi; pisni odpravek sklepa ne samo da ni bil prejet na sodišču prve stopnje, takega sklepa zunajobravnavni senat niti ni oblikoval ter odpravil na preiskovalni oddelek sodišča, kar pomeni tudi možnost, da bi bila lahko na zapisnik sprejeta odločitev o vloženi pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave še spremenjena.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zahtevo za preiskavo Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije (SDT), vloženo zoper A. A. in družbo B. d.o.o. zaradi dveh kaznivih dejanj davčne zatajitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 249 KZ-1 ter kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku člena 235 KZ-1 zavrnilo kot neutemeljeno in s stroški kazenskega postopka (morebitnimi potrebnimi izdatki osumljenega in zastopnice osumljene pravne osebe ter morebitnimi potrebnimi izdatki in nagrado zagovornika osumljenca) obremenilo proračun. Na podlagi prvega odstavka člena 94 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je osumljeni pravni osebi naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške v višini 61,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep je vložila pritožbo višja državna tožilka iz pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona ter predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi „ter odredi predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, da določi sodnika, ki bo osnutek sklepa, s katerim je bila pritožba obdolženca zoper sklep o uvedbi preiskave zavrnjena, pregledal in podpisal.“

3. Na pritožbo je odgovoril zagovornik osumljenca odvetnik C. C. iz Ljubljane ter predlagal, da se zavrne kot neutemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ugotavlja, da sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa ni zagrešilo kršitve kazenskega zakona po 3. točki člena 372 ZKP, saj o vloženi zahtevi za preiskavo zoper oba osumljenca zaradi navedenih kaznivih dejanj do dne 8.6.2022, pred izdajo napadene odločitve, še ni bilo pravnomočno odločeno.

6. Uvodoma pritožbeno sodišče poudarja, da more biti predmet pritožbenega preizkusa le sklep zunajobravnavnega senata, izdan dne 8.6.2022, s katerim je bila zahteva za preiskavo SDT zoper oba osumljenca zaradi navedenih kaznivih dejanj zavrnjena kot neutemeljena. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika opr. št. Su 45/2021, z dne 4.2.2021, ter pritožbeni predlog, da se z odločbo sodišča druge stopnje predsedniku prvostopenjskega sodišča naloži določeno ravnanje, se iz razloga, ker presegajo predmet pritožbenega odločanja, zato izkazujejo kot brezpredmetne. Presoja predmetne odredbe, s katero je bil sodnici Ani Testen odvzet spis tudi v obravnavani zadevi, je pridržana drugim odločevalcem oziroma postopkom.1

7. Ker predmetna odredba predsednika sodišča v postopkih s pravnimi sredstvi do izdaje izpodbijane odločitve ni bila kakorkoli spremenjena, razveljavljena ali odpravljena2, je sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru zatrjevane kršitve po 3. točki člena 372 ZKP izhajalo iz dejstva, da je bila sodnici Ani Testen zaradi daljše bolniške odsotnosti z odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 45/2021, z dne 4.2.2021, odvzeta Ks zadeva opr. št. II Ks 59093/2018, v kateri je bila seja senata že opravljena, osnutek sklepa pa že pripravljen, vendar še ne pregledan po sodnici Testenovi kot sodnici poročevalki, ter predodeljena drugemu sodniku3; ter kot ključno presojalo, ali v posvetovalnem zapisniku zapisana odločitev zunajobravnavnega senata, v katerem je kot sodnica poročevalka sodelovala sodnica Ana Testen, da se pritožba obdolženca zoper sklep o uvedbi preiskave v predmetni zadevi zavrne kot neutemeljena, ne da bi bil izdelan in odpravljen pisni odpravek sklepa, že predstavlja takšno odločitev, ki pomeni procesno oviro za izdajo izpodbijanega sklepa, upoštevaje, da je o predmetni zahtevi za preiskavo dne 8.6.2022 odločalo krajevno, stvarno in funkcionalno pristojno sodišče. 8. V kazenskem postopku se izdajajo odločbe v obliki sodb, sklepov in odredb, senat pa izdaja odločbe po ustnem posvetovanju in glasovanju.4 Po stališču pravne teorije posvetovanje pomeni izmenjavo stališč in argumentov članov senata o pomembnih dejanskih in pravnih vprašanjih zadeve, glasovanje pa opredelitev o vsebini odločbe.5 Za predmetno zadevo je pomembna še ustaljena sodna praksa, da lahko senat že sprejeto odločitev s ponovnim glasovanjem (revotacijo), ki se zgodi le s soglasjem vseh članov senata, spremeni, vendar samo do trenutka odprave pisno izdelane odločbe.6 Tako stališče je usklajeno z določbo prvega odstavka člena 129 ZKP, ki trenutek nastopa pravnomočnosti (sodbe) veže na čas prejema spisa z overjenimi prepisi odločbe sodišča druge stopnje na sodišču prve stopnje. Upoštevaje pomen pravnomočnosti uvedbe preiskave kot kazenskega postopka zoper obdolženega posameznika, ko sklep o uvedbi preiskave pridobi pravno moč, s katero zavezuje vse, na katere se nanaša, in vzpostavi pravni mir ter pravno varnost, saj se izven sistema izrednih pravnih sredstev ne more več spremeniti, odpraviti ali razveljaviti7, ni razloga za drugačno vrednotenje vprašanja nastopa pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da odločitvi zunajobravnavnega senata, da se pritožba obdolženca zoper sklep o uvedbi preiskave opr. št. II Ks 59093/2018, z dne 3.2.2020 (l. št. 99), zapisana v posvetovalnem zapisniku in osnutku pisnega odpravka sklepa, ki ga sodnica poročevalka Ana Testen ni pregledala in podpisala, odločitev pa v obliki izvirnika sklepa tudi ni bila oblikovana, podpisana in odpravljena na preiskovalni oddelek sodišča, ni mogoče pripisati učinka, za katerega se zavzema pritožnica v pritožbi; pisni odpravek sklepa ne samo da ni bil prejet na sodišču prve stopnje, takega sklepa zunajobravnavni senat niti ni oblikoval ter odpravil na preiskovalni oddelek sodišča, kar pomeni tudi možnost, da bi bila lahko na zapisnik sprejeta odločitev o vloženi pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave še spremenjena.

9. Ob tem, ko predmetna odredba predsednika sodišča ni bila spremenjena, odpravljena ali razveljavljena do dneva izdaje izpodbijane odločitve, ugotovitev Sodnega sveta pa se nanjo ne nanaša, ob čemer se kot zmoten izkazuje tudi pritožničin zaključek, da je odločitev o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o uvedbi preiskave, zapisana v posvetovalni zapisnik, že zavezujoča, je sodišče druge stopnje, ki pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), pritožbo višje državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek istega zakonskega določila).

1 Po določbi prvega odstavka člena 60 Zakona o sodiščih v zvezi s prvim odstavkom člena 61 istega zakona (Ur.l. RS, št. 94/07; s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) predsednik sodišča odloča in opravlja druga opravila v zadevah, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti (zadeve sodne uprave). Kadar je treba v zadevi sodne uprave odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni z Zakonom o sodiščih ali Zakonom o sodniški službi določeno drugače (tretji odstavek člena 60 Zakona o sodiščih). Nadzor nad sodno upravo (zlasti glede organizacije poslovanja sodišč) opravlja Služba za nadzor nad organizacijo poslovanja sodišč v okviru Ministrstva za pravosodje, pa tudi predsednik sodišča višje stopnje (določba 65.a člena ter 67. člena ZS). Po Zakonu o sodniški službi (Ur. l. RS št.94/07; s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSS) sodnik lahko, če meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost, sodnemu svetu predlaga, da odpravi kršitev, sodni svet pa lahko kršitev glede na njeno naravo odpravi oziroma zahteva ali predlaga njeno odpravo ter objavi svojo ugotovitev. 2 Pritožnica tega ne zatrjuje, navaja pa ugotovitev Sodnega sveta, da je bilo z razporeditvijo sodnice na drugo sodišče ter predodelitvijo njej dodeljenih spisov drugim sodnikom sodišča poseženo v njeno neodvisnost, ter predlog Sodnega sveta predsedniku sodišča, da navedene kršitve odpravi še pred odločitvijo sodišča o morebitnih pravnih sredstvih zoper letni razpored sodnikov oziroma pisne odredbe, izdane na njegovi podlagi. Pritožbeni senat se je seznanil z javno dostopnim zapisnikom z 59. seje Sodnega sveta z dne 4.3.2021 ter ugotovil, da se 11. sklep Sodnega sveta nanaša na izdano ustno odredbo predsednika sodišča iz leta 2020, spremembi letnih razporedov sodnikov dveh sodišč iz leta 2020 ter pisne odredbe predsednika sodišča o predodelitvi spisov iz leta 2020. Kot izhaja iz predmetne pisne odredbe predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 45/2021, z dne 4.2.2021, se ta nanaša na predodelitev spisov zaradi daljše bolniške odsotnosti sodnice in ne zaradi razporeditve sodnice na drugo sodišče. 3 Take svoje ugotovitve sodišče druge stopnje opira na uradni zaznamek preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16.3.2021 (l. št. 157), dopise iste sodnice z dne 31.3.2021 in 20.4.2021 (l. št. 160, 162), pojasnila namestnice vodje kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 21.4.2021 (l. št. 163) ter odredbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 4.2.2021 (l. št. 164). 4 Prvi odstavek člena 112 ZKP, prvi odstavek člena 113 ZKP. 5 mag. Horvat Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, stran 253. 6 Ibidem, stran 253. Po določbi osmega odstavka člena 363 ZKP veljajo posamične določbe, ki se nanašajo na pisno izdelavo in vročitev sodbe (določba prvega odstavka člena 363 ZKP) smiselno za vse vrste sodnih odločb, torej tudi za sklepe. 7 Odločba Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-3871/07-26, U-I-80/09-26, z dne 1.10.2009.