Jedro

Skladno s 93. členom ZDR začne odpovedni rok teči naslednji dan po vročitvi odpovedi in ne že z dnem podane odpovedi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II. izreka) potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje ter izpodbijana popravni sklep in sklep o stroških postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ugotovitev, da gredo tožniku vse pravice iz delovnega razmerja tudi od 24.6.2004 in da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 24.6.2004 do dne reintegracije ter za obračun in izplačilo neizplačane neto plače za isto obdobje, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov ter za prijavo v invalidsko in pokojninsko zavarovanje za ves čas prenehanja delovnega razmerja ter za vpis delovnega razmerja v delovno knjižico (tč. I izreka). Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 23.6.2004, ampak dne

30.7.2004 (tč. II/1 izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku prizna vse pravice iz delovnega razmerja za čas od

24.6.2004 do 30.7.2004 in mu za isti čas obračuna in izplača neizplačane neto plače v višini po pravilnem obračunu plač, od plač odvede vse davke in prispevke ter dohodnino, ga prijavi v invalidsko in pokojninsko zavarovanje za ves čas od prenehanja delovnega razmerja dalje in mu delovno razmerje vpiše v delovno knjižico (tč. II/2 izreka).

Z izpodbijanim popravnim sklepom je sodišče prve stopnje zamudno sodbo v 2. tč. izreka dopolnilo tako, da se pred 1. točko doda: "Ugodi se podrednemu tožbenemu zahtevku, ki se glasi:", v 2. točki na 2. strani pa tako, da se št. "3" črta.

Z izpodbijanim sklepom o odmeri stroškov postopka je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka tožniku dolžna povrniti stroške postopka v višini 43.085,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Zoper takšno zamudno sodbo, sklep o popravi in sklep o odmeri stroškov postopka se tožena stranka pritožuje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka tožniku sicer res odvzela ključe delavnice, vendar mu s tem ni onemogočila prihoda na delo. Tožnikovo delo je bilo v času odpovednega roka še potrebno, saj je bilo potrebno pospraviti in odpeljati zaloge in stroje. Vendar tožnik tega ni hotel in ni prišel na delo. Tožena stranka meni, da tožniku za nedelo ne more pripadati plača, saj bi bilo to v nasprotju z delovnopravnimi predpisi. Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo in izpodbijana sklepa razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) v zv. s 366. čl. ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo ter izpodbijana sklepa preizkusilo v mejah v pritožbi navedenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč.

drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka s pritožbo sicer izpodbija celotno zamudno sodbo, kar bi pomenilo, da izpodbija tudi njen zavrnilni del. Vendar pa tožena stranka ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje zavrnilnega dela zamudne sodbe, zato je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 350. čl. ZPP štelo, da tožena stranka izpodbija zgolj ugodilni del izpodbijane zamudne sodbe.

Tožena stranka z laično pritožbo sicer uveljavlja obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne navaja, katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo, ali pa jih je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zamudne sodbe ter izpodbijanih sklepov. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče ugotavljalo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnh kršitev ni ugotovilo.

Vse pritožbene navedbe se nanašajo na dejansko stanje, vendar pa se zamudne sodbe, v skladu z drugim ostavkom 338. čl. ZPP, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili glede podrednega tožbenega zahtevka izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za izdajo zamudne sodbe določa prvi odstavek 318. čl. ZPP. Tožba je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila. Pri podrednem tožbenem zahtevku ni šlo za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati. Utemeljenost tega dela tožbenega zahtevka v celoti izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ta dejstva pa niso bila v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali dejstvi, ki so splošno znana.

Tožnik je v tožbi tako navedel, da mu je tožena stranka delovno razmerje zaključila še pred iztekom odpovednega roka. Iz tožbenih navedb je tudi razvidno, da je tožnik odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 30.6.2004 in da mu je bilo delovno razmerje zaključeno s 23.6.2004. Materialnopravna podlaga za ugoditev podrejenemu tožbenemu zahtevku, je določba 93. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/2002) o tem, da odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.

Tožena stranka je očitno pomotoma štela, da odpovedni rok začne teči že z dnem, ko je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je z izpodbijanim delom zamudne sodbe tožniku priznalo delovno razmerje do izteka odpovednega roka in toženi stranki naložilo, da mu za ta čas obračuna in izplača neizplačane neto plače po predhodnem obračunu in odvodu davkov in prispevkov od akontacije dohodnine ter da tožnika za navedeno obdobje prijavi v invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter mu navedeno obdobje tudi vpiše v delovno knjižico.

Iz pritožbe ni razvidno, zakaj tožena stranka izpodbija sklep o popravi zamudne sodbe. Ta sklep je zakonit in temelji na določilu

328. čl. ZPP. V skladu s citirano določbo predsednik senata lahko kadarkoli popravi napake v imenih, številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisov sodbe z izvirnikom. Sicer pa posebna označba, da gre pri ugodilnem delu za podredni tožbeni zahtevek, niti ni bila potrebna in zgolj zaradi tega popravnega sklepa ni bilo nujno izdati.

Tožena stranka tudi ne navaja, zakaj izpodbija sklep o odmeri stroškov postopka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so ti odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo. Tožena stranka pa je te stroške tožniku dolžna povrniti na podlagi določbe 154. čl. ZPP o odgovornosti za uspeh. Zamudno sodbo je sodišče prve stopnje izdalo brez poprejšnjega obravnavanja, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 163. čl. ZPP bil upravičen, da povrnitev stroškov zahteva s posebnim predlogom, o katerem je sodišče prve stopnje bilo dolžno odločiti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je v skladu s 353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe ter izpodbijana sklepa o popravi zamudne sodbe in odmeri stroškov postopka.