Jedro

Tožnikova vloga je tudi po dopolnitvi ostala nepopolna. Ker ni priložil vseh zahtevanih prilog, s katerimi dokazuje ustrezanje posebnim pogojem razpisa, je bila njegova vloga pravilno zavržena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za kulturo zavrglo vlogo tožnika na Javni poziv za sofinanciranje razvoja zasebnega trga umetnin v letu 2014, oznaka JCP-VUM-2014 z naslovom „Art Basel“ (v nadaljevanju javni poziv) (točka 1. izreka). Stroški postopka niso zaznamovani (točka 2 izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik podal vlogo za projekt Art Basel na javni ciljni poziv JCP-VUM-2014 področje predstavitve sodobnih vizualnih umetnikov, ki delujejo v Sloveniji in bodo Slovenijo predstavljali v tujini. Tožena stranka se sklicuje na 10. člen Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju: Pravilnik) in 8. točko razpisnega besedila Obvezne priloge, kjer je med drugim navedeno, da mora prijavitelj ob prijavi projekta priložiti pogodbo/e, predpogobo/e ali izjavo/e avtorja/ev ali avtorske/ih skupin/e o sodelovanju pri projektu. V postopku odpiranja vlog je bilo ugotovljeno, da vloga tožnika ne vsebuje pogodb, predpogodb ali izjav avtorjev ali avtorskih skupin o sodelovanju pri projektu Art Basel. Tožena stranka navaja šesti odstavek 117. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK) in četrti odstavek 9. člena Pravilnika. Tožnik je bil pozvan na dopolnitev vloge 26. 6. 2014 in opozorjen na posledico. Tožnik se je na poziv odzval. Priložil je le podpisane izjave o sodelovanju s prijaviteljem in Galerijo … pri vseh aktivnostih v letu 2014, vključno z načelno udeležbo na sejmih. Vloga zato tudi po dopolnitvi ostaja nepopolna, saj tožnik ni priložil vseh zahtevanih prilog, s katerimi dokazuje ustrezanje posebnim pogojem razpisa, in sicer na področju Predstavitve sodobnih vizualnih umetnikov na umetniških sejmih.

Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz razlogov nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe predpisa ter bistvene kršitve pravil postopka. Navaja, da javni poziv ne določa oz. ne predpisuje posebne forme in vsebine avtorjeve izjave, zato je pomembno, da je iz izjave avtorja razvidno avtorjevo sodelovanje pri prijavljenem projektu, torej na sejmu. Slednje pa nedvomno izhaja iz predloženih izjav avtorjev, za kar pojasni razloge. Navaja, da iz vsebinske obrazložitve predlaganega projekta izhaja, da gre za udeležbo na najprestižnejšem svetovnem sejmu v Švici. Tožnik je v prijavnem obrazcu 1 kot avtorje navedel A.A., B.B., avtorsko skupino C., D.D., E.E. in F.F. ter k vlogi priložil tudi njihove izjave. Tožnik je kot projekt prijavil Art Basel. Iz priloženih izjav avtorjev izhaja, da posamezni avtorji potrjujejo svoje sodelovanje s tožnikom in Galerijo … v vseh galerijskih aktivnostih v letu 2014, vključno z udeležbo na sejmih (ARCO, Art Basel, Artissima, Frieze...). Iz tega izhaja, da so vsi avtorji, ki jih je tožnik prijavil v svojem projektu, podali svojo izjavo o sodelovanju na projektu, in sicer na sejmu Art Basel. Tožena stranka je napačno ugotovila dejansko stanje, da so avtorji podali svoje izjave o sodelovanju s tožnikom in o svoji načelni udeležbi na sejmu. To ne izhaja iz izjav avtorjev, še posebej, ker toženec v javnem pozivu ni predvidel posebne forme in ne vsebine izjave avtorja. Po mnenju tožnika je pomembno, da so avtorji s svojimi izjavami potrdili svojo udeležbo na sejmu Art Basel, čeprav z izjavami potrjujejo še sodelovanje s tožnikom in Galerijo … ter svojo udeležbo na ostalih sejmih. Vsako vlogo je potrebno presojati po vsebini. Bistveno je, da iz izjav avtorjev izhaja, da sodelujejo s tožnikom in potrjujejo svojo udeležbo na sejmu. Dejstvo, da s svojimi izjavami potrjujejo svojo udeležbo tudi na drugih sejmih, toženec ne bi smel šteti v škodo tožnika. Zato bi po tožnikovem mnenju upoštevajoč dejstvo, da javni poziv ne predpisuje niti forme niti vsebine izjave, toženec moral upoštevati priložene izjave avtorjev. Izpodbijani sklep je tudi pomanjkljiv, ker iz obrazložitve ne izhajajo razlogi, zakaj je toženec predložene izjave avtorjev štel kot njihovo izjavo o načelni udeležbi na sejmih, zato se ga ne da preizkusiti.

V odgovoru na tožbo tožena stranka podrobno navaja vsebino javnega poziva pod posameznimi točkami. Po točko 8 so bile navedene obvezne priloge za področje Predstavitve sodobnih izvajanih umetnikov, ki sodelujejo v Sloveniji in bodo Slovenijo predstavljali v tujini na umetniških sejmih. Tožena stranka je vsem prijaviteljem omogočila, da vse potrebne informacije še dodatno pridobijo pri pristojni strokovni službi, ves čas trajanja poziva. Te možnosti tožnik ni izkoristil. Med drugim tožena stranka navaja, da je bil javni cilj poziva v obravnavani zadevi jasno definiran. Sklicuje se na besedilo poziva s priloženimi obrazci. Predmet in pogoji so bili zelo natančno in nedvoumno določeni. Pod točko I/1 besedila javnega poziva so bili navedeni le tisti umetniški sejmi, ki so upravičeni do finančne podpore iz proračuna Republike Slovenije za leto 2014. Poziv je bil namenjen promociji avtorjev umetnikov, ki Slovenijo predstavljajo v mednarodnem prostoru (slovenski in v Sloveniji živeči umetniki). Tožena stranka prijave na poziv ni pogojevala z obvezno pogodbo ali predpogodbo, temveč je bila dopuščena tudi izjava avtorja. Ta pa se mora glasiti na konkretno osebo (avtorja in na konkreten sejem), v tem primeru le na Art Basel, za kar pojasni razlog. Izpolnjevanje pogoja, da prijavitelj v izbor vključi najmanj 50 % slovenskih avtorjev, je mogoče v celoti izkazati s potrdilom sodelujočih avtorjev pri projektu, ki sodi med obvezne priloge. V prijavnem obrazcu 1 je tožnik naštel avtorje, ki zastopajo Slovenijo (slovenski in v Sloveniji delujoči umetniki), ni pa priložil niti ene pogodbe, predpogodbe ali izjave avtorja. Zato je bil v skladu s 4. točko javnega poziva pozvan na dopolnitev formalno nepopolne vloge, na kar se je pravočasno odzval. Namesto izjav avtorjev, ki Slovenijo predstavljajo na umetniškem sejmu Art Basel 2014, je poslal izjavo o nekonkretiziranem sodelovanju direktorja Galerije … s tožnikom in 24 umetniki in eno skupino iz mednarodnega prostora (od tega 7 in 1 skupina iz Slovenije) ter izjavo G.G. o sodelovanju z Galerijo …. Priložil je tudi 11 tipskih izjav, pridobljenih po elektronski pošti, od avtorjev iz mednarodnega prostora, od tega 6 slovenskih o sodelovanju pri vseh aktivnostih Galerije … v letu 2014, vključno z udeležbo na sejmih (ARCO, Art Basel, Artissima, Frieze...). Njegovo opozarjanje na težave pri razkrivanju poslovnih skrivnosti pogodb o dolgoročnem sodelovanju, ki jih sklepa z avtorji, je brezpredmetno. Zahtevani so se bili le podatki, vezani na konkreten projekt. Tožena stranka mora zaradi transparentnosti in zakonite in gospodarne porabe javnih sredstev poznati aktivnosti, ki jo financira. Tožena stranka je dopuščala tudi le izjavo avtorja, ki s podpisom potrjuje, da bo prek prijavitelja na pozivu sodeloval pri konkretnem projektu. Tožnik ugovarja pridobivanju izjav avtorjev, ker naj bi bilo to neprijetno. Trditev tožnika, da je oblika njegove izjave nesporna zato, ker njegova forma in vsebina v besedilu javnega poziva nista predpisani, ne drži. Iz besedila javnega poziva nedvoumno sledi, da bo tožena stranka sofinancirala le udeležbo slovenskih in v Sloveniji delujočih avtorjev na umetniških sejmih v letu 2014, kot so navedeni, med njimi Art Basel, pod pogojem, da bo v naboru vseh sodelujočih umetnikov vsaj 50 % slovenskih in v Sloveniji delujočih avtorjev. Naštevanje vseh sejmov, na katerih bo galerija in nek avtor sodeloval, je lahko zavajajoča. Nezmožnost načrtovanja za nekaj mesecev naprej je glavni razlog, da tožena stranka tega področja ne sofinancira preko javnega razpisa, ampak preko javnega poziva, ki edini omogoča sprotno vlaganje vlog. Izjave lahko potrjujejo korektno namero tožnika, da se bo prijavljal na sejme in da bo vanje vključeval umetnike, ki jih dolgoročno zastopa. To še ne pomeni, da bo na vseh navedenih sejmih tudi res sodeloval in bo v naboru upošteval vse navedene umetnike.

V pripravljalni vlogi se tožnik ne strinja s stališčem tožene stranke. Naštevanje vseh sejmov ni zavajajoče, saj je bila Galerija … v letu 2014 dejansko povabljena na vse omenjene sejme in se je sejmov tudi udeležila, za kar tožnik navaja konkretne podatki ter prilaga dokazila. V zvezi z vabilom na sejem Art Basel tožnik pojasnjuje, da je to uradno vabilo, na vsebino katerega tožnik nima vpliva. Večina sejmov v svojih vabilih ne navaja posamičnih avtorjev, temveč galerije. Vlogi na javni poziv ni priložil izjave, katere vsebina bi bila načelna udeležba na sejmih, saj je bila udeležba dejanska. Poleg tega je izjava izrecno obsegala in naštevala udeležbo na več sejmih, med njimi tudi Art Basel. Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje vseh sestavin po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in se ga ne da preizkusiti.

V odgovoru na drugopis pripravljalne vloge tožnika tožena stranka vztraja pri vseh svojih navedbah in dokazilih in dodatno pojasnjuje razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijani sklep pravilen. Tožnik v dopolnitvi problematizira tako pogoje javnega poziva kot tudi zahtevane obvezne priloge, ki po njegovem prepričanju posegajo v poslovno tajnost njegove galerijske dejavnosti. Javni poziv res ne predpisuje posebne forme, je pa nedvoumen glede zahteve, da prijavitelj kot dokaz o resničnem sodelovanju konkretnega avtorja na konkretnem sejmu predloži pogodbo, predpogodbo ali vsaj izjavo o sodelovanju pri konkretnem projektu. To ne pomeni celoletno sodelovanje pri prijavitelju v njegovi galeriji ali pri razstavah, ki jih ta prireja v letu 2014, temveč izključno na sejmu, ki je predmet javnega poziva in to v letu 2014. Izjava volje o sodelovanju, ki morda ne bo realizirana, saj prijavitelj morda ne bo uvrščen na konkreten sejem, ne ustreza zahtevani obvezni prilogi o sodelovanju. Tega ni dopustno poljubno interpretirati, kot to želi tožnik. Tožnik sam prizna, da avtor lahko potrdi sodelovanje pri projektu, tudi če na koncu ni izbran.

V drugi pripravljalni vlogi tožnik prereka navedbo tožene stranke in vztraja pri svojih stališčih ter se sklicuje na svoje vloge in navedbe v njih. Posebne strokovne službe ne morejo zapolnjevati praznine in nejasnosti v besedilu javnega razpisa, ki ne predpisuje posebne forme in vsebine avtorjeve izjave. Vsi sejmi, ki so bili našteti v spornih izjavah avtorjev, so bili na koncu potrjeni. Tožnik preko svojih članov kot avtorjev se je udeležil vseh sejmov, naštetih v izjavah avtorjev. Ni mogoče slediti izvajanju tožene stranke, da bi avtorji potrjevali sodelovanje na projektu, ki tudi kasneje ne bi bili izbrani. Avtor se za sodelovanje na sejmu ne odloča samostojno, temveč se odloči galerija. Katalog Art Basel 2014, ki se nanj sklicuje tožena stranka, ne predstavlja uradnega kataloga in je v celoti namenjen aktivnosti franšize. Uradni sejemski katalogi so tipske narave in vseh podatkov ni v njih ni mogoče zajeti.

V odgovoru na drugopis druge pripravljalne vloge tožnika tožena stranka vztraja pri svojih navedbah. Tožnik tudi tokrat ne pojasni utemeljenega razloga, zakaj ni predložil zahtevanega potrdila, to je pogodbe, predpogodbe ali izjave avtorja ali avtorskih skupin o sodelovanju pri projektu, kljub pozivu. Ta dokument je sodil med obvezne priloge vlog na javnem pozivu. V obrazložitvi se tožnik osredotoča na področje delovanja mednarodnega umetnostnega trga ter skuša argumentirati obstoječo promocijsko politiko Galerije …, kot edino možno uspešno tržno strategijo, kar ni relevantno, kakor tudi ne katalogi in druge publikacije, ki so lahko netočne, na kar opozarja tudi tožnik. Zato ne morejo nadomestiti pogodbe, predpogodbe ali izjave, ki jo avtor podpiše in s tem daje zahtevano zagotovilo, da bo na konkretnem sejmu prek galerije, ki ga prijavlja, dejansko tudi prijavljen.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa sodišče dodaja: V obravnavani zadevi je sporno ali je tožena stranka utemeljeno in zakonito zavrgla vlogo tožnika na javni poziv za sofinanciranje razvoja zasebnega trga umetnin v letu 2014 z naslovom Art Basel, ker ni izpolnjeval obvezne sestavine, ki jih določa besedilo javnega poziva. Na podlagi tretjega odstavka 10. člena Pravilnika je vloga popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo javnega poziva ali razpisa. Tožena stranka se sklicuje na točko 8) razpisnega besedila, kjer je jasno navedeno, da mora prijavitelj predložiti obvezne priloge, kot so tam navedene: - vabilo oziroma potrdilo tujega organizatorja o uvrstiti prijavitelja na sejem iz I/1 točke besedila razpisa; - kratko vsebino, utemeljitev projekta z natančno navedbo vseh vabljenih avtorjev, strokovnjakov in drugih sodelavcev; - pogodbo/e, predpogodbo/e in izjavo/izjave avtorjev ali avtorskih skupin o sodelovanju pri projektu. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnik slednjega ni predložil, čeprav je bil pravilno pozvan na dopolnitev svoje vloge. Po četrtem odstavku 117. člena ZUJIK komisija za odpiranje vlog za vsako vlogo ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala oseba, ki izpolnjuje v javnem razpisu določene pogoje (upravičena oseba) in ali je vloga popolna glede na besedilo javnega razpisa. Po šestem odstavku 117. člena ZUJIK, če je vloga formalno nepopolna, se stranko pozove, da jo dopolni v petih dneh. Če stranka vloge ne dopolni v zahtevanem roku, minister vlogo zavrže s sklepom.

Tudi po presoji sodišča je dokazna ocena tožene stranke glede predloženih dokazil, ki jih je tožnik predložil po pozivu tožene stranke, pravilna. Tožena stranka jih ocenjuje kot izjave o sodelovanju s prijaviteljem in Galerijo … pri vseh aktivnostih v letu 2014, vključno z načelno udeležbo na sejmih, čemur tožnik nasprotuje. Gre za postopek javnega poziva, kjer je tožena stranka tista, ki preko strokovnih komisij ocenjuje vloge prijaviteljev. Po presoji sodišča ima tožena stranka vsa pooblastila, da se izreče o vseh dokazilih, ki jih vlagatelji predložijo, pri čemer je relevantno besedilo javnega poziva, ki je bil tožnik z njim vnaprej seznanjen. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa natančno pojasni, kaj je od tožnika zahtevala v dopolnitvi vloge in na kateri pravni podlagi. Sklicevala se je na obvezne priloge iz točke 8. besedila javnega poziva. Tožnik je bil tudi v pozivu seznanjen, da se morajo izjave oz. dokazila nanašati na konkreten projekt, to je na Art Basel. Tako navsezadnje izhaja tudi iz javnega poziva za obravnavano področje: Predstavitev sodobnih vizualnih umetnikov, ki delujejo v Sloveniji in bodo Slovenijo predstavljali v tujini na umetniških sejmih pod točko 1/1, kjer mora prijavitelj med drugim priložiti kot obvezne priloge: pogodba/e, predpogodba/e ali izjava/e avtorja/ev ali avtorske/ih skupin/e za sodelovanje pri projektu.

Dokazovanje tožnika, da tudi konkretno predložene izjave po vsebini izkazujejo sodelovanje pri konkretnem projektu, ki ga je tožnik prijavil, po presoji sodišča ne pomeni, da je tožnik predložil izjave v skladu s predmetnim javnim pozivom. Tožnik se sklicuje na okoliščino, ki sicer ni sporna, da v javnem razpisu ni izrecno navedeno, da morajo biti obvezne priloge na določenih obrazcih. Zato meni, da predložene izjave ustrezajo, ker želi prikazati, da iz izjav izhaja konkretno sodelovanje konkretnega avtorja za konkretni projekt, to je Art Basel. Vendar se sodišče s temi tožnikovimi razlogi ne strinja. Tako kot navaja tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo, je bil tožnik vnaprej seznanjen z obveznimi prilogami, ki jih je tudi po presoji sodišča razumeti tako, kot jih razlaga tožena stranka. To pa pomeni, da morajo vsebovati konkretne izjave avtorjev sodelovanje pri konkretnem projektu, to je pri projektu Art Basel. Zato tudi po presoji sodišča ne ustrezajo izjave, kot jih je predložil tožnik, iz katerih izhaja potrjeno sodelovanje z Galerijo … v okviru izbranih umetnostnih sejmov v letu 2014 (Arco, Art Basel, Frieze London, Artissima Torino…). Tožena stranka je te izjave ocenila kot izjave o sodelovanju s prijaviteljem in Galerijo … pri vseh aktivnostih v letu 2014, vključno z načelno udeležbo na sejmih. Sodišče ne sledi razlogom tožnika, da zadošča, da predložene izjave ustrezajo po vsebini, in da bi jih na ta način morala tožena stranka sprejeti. Ne glede na to, da obrazci niso bili predpisani, na kar se tožnik posebej sklicuje, pa je bil tožnik v postopku pozvan, da predloži izjave sodelujočih avtorjev pri konkretnem projektu Art Basel, česar tožnik ni predložil. Zato je nerelevanten ugovor tožnika, da so vsi sejmi, ki so našteti v spornih izjavah avtorjev, bili na koncu potrjeni. Tako kot navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, izjave lahko potrjujejo korektno namero tožnika, da bo prijavljal udeležbo na sejmih in da bo vanje vključeval umetnike, ki jih dolgoročno zastopa, vendar to še ne pomeni, da bo na vseh navedenih sejmih tudi res sodeloval in bo v naboru upošteval vse navedene umetnike. Predvsem pa splošne izjave tudi po presoji sodišča niso skladne z 8. točko predmetnega javnega poziva, kot pravilno navaja tožena stranka v svoji obrazložitvi.

Sodišče kot brezpredmetne zavrača tožbene ugovore v zvezi z vlogami strokovnih sodelavcev tožene stranke kot tudi tožbene ugovore glede katalogov, saj niso relevantni. Po povedanem je zahteva iz javnega poziva po obveznih prilogah jasna, razumljiva in nedvoumna ter skladna z namenom javnega poziva. Zato sodišče ne vidi razloga, da ne bi sledilo razlogom tožene stranke, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, da izjave, ki se nahajajo v upravnih spisih, ne izkazujejo vsebine na način, kot je to zahtevano po predmetnem javnem pozivu.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.