Jedro

Odločanje po prostem preudarku sicer temelji na presoji vseh okoliščin konkretnega primera, a ne tako, da se vse avtomatično vrednostno izenači in vsak trpi svoje stroške oz. jih trpijo vsi po enakih deli. Prosti preudarek tudi ni nekaj arbitrarnega, ampak nujno vključuje hierarhično vrednotenje posameznih odločilnih okoliščin vsakega konkretnega primera v njihovem medsebojnem razmerju in v razmerju do zaključkov sodnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep o stroških v 2. tč. izpodbijane sodbe potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je toženec tožnikov oče in tožencu naložilo, da tožniku povrne vse njegove pravdne stroške - 3.019,12 EUR.

2. Toženec se pritožuje zoper stroškovni del sodbe in predlaga, da se znesek stroškov naloži vsaki od pravdnih strank v enakih deležih oziroma sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novi postopek, opredeljuje pa še pritožbene stroške. Navaja, da se je predmetnemu sodnemu postopku želel izogniti na miren način in je tožniku že pred sodnim postopkom predlagal, da se opravi test očetovstva in nikoli ni zanikal svoje biološke očetovske vloge. Po mnenju pritožnika stroški v takšni višini ne bi nastali, če bi tožnik pred leti sprejel toženčev predlog o testu očetovstva. Meni, da mora tudi tožnik nositi stroške postopka v skladu s krivdnim načelom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se sprva tekel postopek za izpodbijanje in ugotavljanje očetovstva zoper toženca in zoper dediča njegovega dosedanjega formalnega očeta, nato pa je sodišče prve stopnje s sklepom z 20. 7. 2015 izločilo tožbeni zahtevek glede izpodbijana očetovstva, ki se je nadalje vodil v samostojni pravdi zoper tožnikovega polbrata in polsestro, postopek za ugotovitev očetovstva pa je nato tekel le zoper toženca.

5. Pritožbeno sodišče je zato že iz uvoda tega sklepa izpustilo navedbo druge in tretje tožene stranki iz prej enotnega postopka, saj se ta pravda vodi le proti A. A. Že zato je tudi edino pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da drugo in tretje navedena toženca stroškov tega postopka ne krijeta, ker se ju ne tiče. 6. Glede toženca pa je sicer pravilno stališče, ki ga poudarja pritožnik, da sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki, kamor spada tudi postopek glede ugotavljanja očetovstva, o stroških postopka odloča po prostem preudarku (413. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

7. A pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, kdo je v tem primeru zavezan za plačilo stroškov, in sicer na podlagi uspeha kot odločilne okoliščine pri odločanju po prostem preudarku. Odločanje po prostem preudarku sicer temelji na presoji vseh okoliščin konkretnega primera, a ne tako, da se vse avtomatično vrednostno izenači in da vedno vsak trpi svoje stroške oz. jih trpijo vsi po enakih deli. Prosti preudarek tudi ni nekaj arbitrarnega, ampak nujno vključuje hierarhično vrednotenje posameznih odločilnih okoliščin vsakega konkretnega primera v njihovem medsebojnem razmerju in v razmerju do zaključkov sodnega postopka.

8. Čeprav je tožnik sam priznal, da mu je toženec pred leti ponudil, da opravita test očetovstva, pa je tedaj to zavrnil, je v tej pravdi odločilno, da je toženec zahtevku za ugotovitev očetovstva vseskozi nasprotoval in da v času trajanja sodnega postopka ni storil nobenega konkretnega koraka, ki bi odražal njegovo pripravljenost rešiti spor na miren način; drugače povedano, očetovstva ni priznal. (Sicer pa tudi ni znano, kako bi bil njegov predlog, če bi se v preteklosti uresničil, vplival na obseg in višino potencialnih stroškov glede na vse druge elemente, ki so morali biti izpolnjeni, da je do ugotovitve njegovega očetovstva prišlo, saj je biološki test očetovstva samo (en) dokaz v tem postopku.)

9. Pritožnikove trditve, da je tožnik kriv, da je do pravde prišlo, in da sam zanjo ni dal povoda, torej niso utemeljene. V skladu z 2. tč. 365. čl. ZPP je višje sodišče pritožbo zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep o stroških postopka, toženec pa sam krije tudi stroške svoje neuspešne pritožbe (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP).