Jedro

Ne glede na to, da pravdni stranki dosežeta soglasje o tem, kateremu od njiju se dodelijo mladoletni otroci, pa mora sodišče tako soglasje preizkusiti in ugotoviti, ali je v skladu z interesi otrok.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu glede dodelitve otrok in plačevanja preživnine ter določitve stikov in odločitve o stroških (2., 3., 4. in 5. točka izreka) razveljavi in se zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (1. točka), mladoletna sinova R. in D. G. dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi (2. točka), tožencu naložilo plačevanje preživnine za sina R. v znesku 150,00 EUR mesečno ter za sina D. 125,00 EUR mesečno (3. točka), uredilo stike med očetom in sinovoma tako, da bodo potekali po vsakokratnem in sprotnem dogovoru med staršema (4. točka) in naložilo vsaki stranki, da krije svoje stroške postopka (5. točka).

Zoper sodbo (razen 1. točko) se pritožuje toženec in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče dejansko stanje v zvezi z odločanjem o tem, kateri od staršev je primernejši za vzgojo otrok, nepopolno raziskalo in odločilo preuranjeno. Poleg tega pa sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede odločitve o dodelitvi otrok tožnici. Toženec je v postopku sodeloval kot laik in ni razumel, kaj pomeni skupno in kaj izključno skrbništvo ter kaj se zgodi, če se tožnica z otrokoma preseli. Soglasje, da se otroka dodelita tožnici, je podal pod pogojem, da družina živi v istem stanovanju še naprej, vendar glede tega ni bil pravilno razumljen. Njegovo stališče tudi ni bilo dokončno in premišljeno, niti pravilno povzeto. Toženec sedaj zahteva izključno skrbništvo nad otrokoma, v primeru soglasja tožnice, bi pristal tudi na skupno skrbništvo. Koristi in interesi obeh mladoletnih sinov bodo pri njem varovani bolje kot pri tožnici. Tudi do sedaj je bila vsa skrb in vzgoja otrok pretežno na njem. Že doslej je večino gospodinjskih del opravljal toženec ob pomoči svoje mame. Otroka je sam vozil na morje in razne izlete. Z njima se je igral, pomagala sta mu pri lažjih kmečkih opravilih, med tem pa je bila tožnica zaradi vsakodnevne rekreacije, veliko odsotna ravno v večernih urah, ko je z otroki največ dela. Že iz zaslišanja tožnice pa je jasno, da ne pozna potreb otrok. Potrebno je upoštevati, da sta otroka pri tožencu v zdravem, pozitivnem okolju, iz katerega bosta iztrgana. Otroka živita na kmetiji ob reki Kolpi, kjer se lahko poleti kopata. Pri tožničinih starših take možnosti za zdravo gibanje in življenje ne bi imela, prav tako ne v primeru selitve v stanovanjski blok. Otroka sta tudi čustveno bolj navezana na toženca. Zato toženec predlaga angažiranje izvedenca klinične otroške psihologije oziroma specialista pedopsihiatrije. Toženec je zaradi odločitve tožnice, da se z otrokoma odseli, zelo zaskrbljen, še bolj zaradi dejstva, da se z otrokoma seli k svojim staršem. Tožničin oče je alkoholik in nasilen, že večkrat obravnavan s strani policije, kar se lahko preveri s poizvedbami na PP Metlika. V maju je bila tožnica z otrokoma na obisku pri starših in takrat jima je bil ponujen alkohol. V zvezi z navedbami predlaga dodatno zaslišanje pravdnih strank, vpogled v zapisnik CSD Črnomelj ter zaslišanje prič. Podrejeno pa vlaga pritožbo še zaradi odločitve o preživnini, ki da je previsoka, saj je sodišče potrebe otrok ocenilo na 300,00 EUR oziroma 250,00 EUR kljub temu, da sta jih oba starša ocenila na 200,00 EUR skupno.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o dodelitvi mladoletnih otrok materi oprlo na dogovor pravdnih strank oziroma na predlog tožnice, ki se mu je toženec pridružil. Ne glede na to, da pravdni stranki dosežeta soglasje o tem, kateremu od njiju se dodelijo mladoletni otroci, pa mora sodišče tako soglasje preizkusiti in ugotoviti, ali je v skladu z interesi otrok. Za tako odločitev je prvostopno sodišče imelo tudi podlago v podanem mnenju centra za socialno delo in izpovedbi toženca, da tožnici nima kaj očitati glede skrbi za otroka. V pritožbi pa toženec preklicuje dano soglasje in obširno navaja, zakaj meni, da bi sam bolje poskrbel za vzgojo in varstvo otrok, da so pri njem življenjski pogoji za oba otroka ugodnejši, življenjski pogoji, v katere namerava mati odpeljati oba otroka, pa so za njiju popolnoma neprimerni. Glede zatrjevanih dejstev predlaga tudi dokaze (zapisnik CSD Črnomelj z dne 18.5.2010, dodatno zaslišanje pravdnih strank, poizvedbe na PP Metlika, zaslišanje prič ter postavitev izvedenca klinične otroške psihologije oziroma specialista pedopsihiatrije). Ker v postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in nove dokaze tudi v pritožbi, stranka z novo navedenimi dejstvi in dokazi ni prepozna (414. čl. Zakona o pravdnem postopku (1) v nadaljevanju ZPP). Po oceni pritožbenega sodišča nova navedena dejstva ter predlagani dokazi kažejo na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo (355. čl. ZPP) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo sodišče izvesti in oceniti dokaze, ki jih v pritožbi predlaga toženec. Po dopolnjenem dokaznem postopku pa oceniti, kateremu od staršev naj se otroci dodelijo, pri čemer naj mu bo vodilo korist otrok 2. odst. 78. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2). Ob novi odločitvi o dodelitvi otrok pa bo potrebno odločiti tudi o preživninski obveznosti tistega od staršev, kateremu otrok ne bo dodeljen.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB 3 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 69/2004 – UPB1, ZZZDR.