Jedro

Vsebino sodne poravnave lahko sporazumno, na enak način kot so jo sklenile, spremenijo le vsi udeleženci poravnave. Če se z njo ne strinjajo (več) ali ugovarjajo njeni pravilnosti, jo lahko izpodbijajo le s tožbo kot izrednim pravnim sredstvom po določbah 392. člena ZPP. S popravnim sklepom je po presoji pritožbenega sodišča sicer mogoče popraviti pisni odpravek sodne poravnave, vendar le, če gre za očitne pisne ali računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa odpravka z izvirnikom v smislu prvega odstavka 328. člena ZPP. Napaka se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje udeležencev, za kar gre v obravnavanem primeru, temveč le na napake „tehnike pisne redakcije“, ki so nastale pri pisni izdelavi izdatka poravnave oziroma pri sestavljanju prepisa sodne poravnave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog predlagatelja z dne 15. 3. 2021 za popravo sodne poravnave N 15/2015 z dne 15. 12. 2016 zavrne.

II. Predlagatelj sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pisni odpravek sodne poravnave z dne 15. 12. 2016 popravi tako, da se parcelna številka „358/3“, navedena v drugem odstavku V. točke in v zadnjem odstavku VI. točke sodne poravnave, nadomesti s parcelnima številkama: „358/4 in 358/5“, v ostalem pa ostane pisni odpravek sodne poravnave nespremenjen.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo materialna udeleženka. Sklep izpodbija v celoti. Predlaga, naj ga pritožbeno sodišče razveljavi in predlog predlagatelja zavrne. Sklep je nepopoln, ker se sodišče ni opredelilo do njene izjave, s katero je nasprotovala popravi sodne poravnave. Sklep je nepravilen, ker ne gre za klasično sodno odločbo, ampak za sodno poravnavo. Pri njeni sestavi in vsebini so sodelovali vsi sklenitelji sodne poravnave z izjavo volje, ki so jo sami oblikovali. Zato izdaja popravka sodne poravnave ni mogoča. Pojmovno ni mogoče govoriti o očitni pisni pomoti, ker vsebina sodne poravnave ne predstavlja sodne odločbe, temveč vsebinsko predstavlja sporazum in dogovor med strankami sodne poravnave. Sodišče je poseglo v pravice pritožnice in vsebinsko v dogovor strank postopka, kar je pravno nedopustno.

3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo. Predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Zahteva plačilo stroškov pritožbenega postopka. Vztraja, da je šlo za odpravo očitne pisne pomote glede na predlog za dopolnitev sodne poravnave z dne 8. 11. 2016, ki sta ga podala oba udeleženca. Poprava pisnega odpravka je potrebna, da je zapis poravnave skladen s pravo voljo strank ob njeni sklenitvi. Ker je pritožničina služnost na parcelni številki 358/3 še vedno vknjižena po pogodbi o ustanovitvi služnosti z dne 23. 5. 2014 (pred delitvijo parcelne številke 358), pritožnica zaradi obravnavane napake ni v ničemer prikrajšana.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obravnavana sodna poravnava je bila sklenjena v nepravdnem postopku zaradi delitve solastnine. Po usklajenem predlogu udeležencev jo je pripravilo sodišče. Osnutek z dne 25. 10. 2016 (red. št. 64) je poslalo v odobritev in podpis udeležencem z opozorilom, da poravnava še ne vsebuje določb o osebni služnosti rabe, ki je bila vknjižena pri parc. št. 358 k.o. ..., na novo nastale parcele, ki so nastale z delitvijo parc. št. 358, in na katere. Udeležence je pozvalo, naj svoja stališča zaradi morebitne dopolnitve sodne poravnave sporočijo v roku 15 dni. Udeleženci so v postavljenem roku posredovali sodišču sporazumni predlog za dopolnitev sodne poravnave, ki ga je sodišče prejelo 8. 11. 2016 (red. št. 142 spisa). Iz njega izhaja, da vsi udeleženci soglašajo, da se osebna služnost rabe na gostinskem lokalu v pritličju stavbe z ID znakom 0000 - 481 na naslovu Ljubljana, pri vseh (novo nastalih) nepremičninah: parc. št. 358/4 in 358/5, ki sta po sodni poravnavi v lasti predlagatelja, in pri parc. št. 358/3, ki je po sodni poravnavi v lasti nasprotne udeleženke, **izbriše,** ter da nasprotna udeleženka in udeleženka dovoljujeta, da se pri (vseh) treh novonastalih parcelnih številkah: 358/3, 358/4 in 358/5 k.o. ... osebna služnostna pravica rabe gostinskega lokala **izbriše**. Sodišče je upoštevaje ta predlog pripravilo dopolnjeno sodno poravnavo. Sporazumni predlog udeležencev je zapisalo v točki V tako, da se osebna služnost, vknjižena pri parc. št. 358/0, po delitvi prenese le na novo parcelo št. 358/3, na novi parc. št. 358/4 in 358/5 pa ne, in da se udeleženci dogovorijo, da opisana služnost v celoti preneha in se izbriše iz zemljiške knjige (tudi) pri novo nastali parc. št. 358/3. Navedeno parc. št. je zapisalo tudi v zemljiškoknjižnem dovolilu (četrti odstavek točke VI). Dopolnjena sodna poravnava je bila 28. 11. 2016 poslana udeležencem v podpis in odobritev, ki so jo brez nadaljnjih pripomb, popravkov ali dopolnitev podpisali 1. in 8. 12. 2016, nakar je 15. 12. 2016 sodišče v istem besedilu izdalo pisni odpravek sodne poravnave. Predlagatelj je 15. 3. 2021 podal predlog za odpravo napak v odpravku sodne poravnave (izbris služnosti s parcel 358/4 in 358/5 v točkah V in VI poravnave). Trdil je, da je sodišče prezrlo predlog udeležencev za dopolnitev poravnave z dne 8. 11. 2016 in navajal, da se je slednji nanašal le na izbris osebne služnosti rabe na gostinskem lokalu na (dveh) novonastalih parcelnih številkah: 358/4 in parc. št. 358/5 v lasti predlagatelja, in na vknjižbo te služnosti le pri nepremičnini parc. št. 358/3 v lasti nasprotne udeleženke.

6. Tudi če bi držalo, da je sodišče napačno razumelo sporazumni predlog udeležencev glede prenosa in prenehanja osebne služnosti na novo nastalih parcelah, pa ga, kot kažejo povzeti podatki spisa, ni, zatrjevanih napak ne bi moglo popravljati na predlagani način (s popravnim sklepom sodne poravnave). Gre namreč za vsebinsko spreminjanje pogodbenih določil, ki jih je sodišče povzelo v sodno poravnavo. Sodna poravnava je mešana materialnopravna in procesna pogodba. Materialnopravna zato, ker z njo stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja, s katerimi smejo razpolagati, procesna pa zato, ker jo pisno sklenejo v postopku pred sodiščem, ker je kot pogodba materialnega prava hkrati procesno dejanje strank, s katerimi se konča že začet ali prepreči bodoč sodni spor o njenem predmetu in ker ima kvalitete pravnomočne sodbe in v primeru, ko je z njo dogovorjena izpolnitev, tudi izvršilnega naslova1. Vsebino sodne poravnave lahko sporazumno, na enak način kot so jo sklenile, spremenijo le vsi udeleženci poravnave. Če se z njo ne strinjajo (več) ali ugovarjajo njeni pravilnosti, jo lahko izpodbijajo le s tožbo kot izrednim pravnim sredstvom po določbah 392. člena ZPP2. S popravnim sklepom je po presoji pritožbenega sodišča sicer mogoče popraviti pisni odpravek sodne poravnave, vendar le, če gre za očitne pisne ali računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa odpravka z izvirnikom v smislu prvega odstavka 328. člena ZPP. Napaka se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje udeležencev, za kar gre v obravnavanem primeru, temveč le na napake „tehnike pisne redakcije“, ki so nastale pri pisni izdelavi izdatka poravnave oziroma pri sestavljanju prepisa sodne poravnave3. 7. Ker v obravnavanem primeru ne gre za odpravo očitnih pisnih pomot pri zapisu parcelnih številk, pač pa predlagatelj s predlogom želi vsebinsko spreminjati določbe sodne poravnave o dogovorjeni osebni služnosti in njeni vknjižbi v zemljiško knjigo, popravnega sklepa ni mogoče izdati. Sodišče s popravnim sklepom ne more vsebinsko dopolnjevati ali popravljati izdatka sodne poravnave.

8. Izpodbijani sklep je torej napačen, sprejet v nasprotju s prvim odstavkom 328. člena ZPP, zato ga je bilo treba razveljaviti in predlog predlagatelja za izdajo popravnega sklepa k poravnavi zavrniti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP4. 9. O priglašenih stroških predlagatelja je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP.

1 Sodba VS RS II Ips 358/2013 z dne 5. 2. 2014 - točka 11. 2 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Primerjaj: Ude, L., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 199 do 200. 4 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 - uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1 - Ur. l. RS, št. 16/2019.