Jedro

Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, ji gredo le tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo.

Izrek

Pritožbi tožečih strank se delno ugodi, sodba na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje se v izreku o stroških s p r e m e n i tako, da so tožeče stranke dolžne solidarno povrniti toženi stranki pravdne stroške le v znesku 84.450,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.6.2005 dalje do plačila, v 15-ih dneh pod izvršbo.

Pritožbeni stroški znašajo 28.350,00 SIT in jih je tožena stranka v tej višini dolžna povrniti tožečim strankam.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi odpovedi zavrnilo tožbeni zahtevek tožečih strank, da tožena stranka ni družbenik družbe R. d.o.o.. Glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da so jih tožeče stranke dolžna povrniti toženi stranki v znesku 187.950,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila v 15-ih dneh.

Zoper to sodbo se le glede izreka o stroških pritožujejo tožeče stranke po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP ter predlagajo spremembo stroškovnega izreka, podrejeno pa njegovo razveljavitev. V pritožbi navajajo, da je sodišče prve stopnje o stroških odločilo pavšalno, nekritično ter pomanjkljivo. Priglašeni in priznani stroški tožene stranke se opirajo na napačno tarifno postavko odvetniške tarife (pcto 1.100.000,00 SIT - tarifna postavka za odgovor je 300 odvetniških točk, ne pa 400 točk). Tudi fotokopije je sodišče obračunalo po 95,00 SIT, kar je povsem nenormalna cena. Sicer pa je sodišče odločilo o stroških tudi mimo določbe 155. člena ZPP po kateri mora upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Med te pa ne spada pripravljalni spis tožene stranke z dne 30.9.2003, še posebej, ker so tožeče stranke že 18.9.2001 umaknile tožbo. Pravična odločitev glede stroškov bi bila, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Tožena stranka je v obširnem odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev ter hkrati s tem tudi uveljavljala povračila stroškov za odgovor na pritožbo. Sicer pa je pritrdila tožečim strankam, da bi ji smelo sodišče prve stopnje glede na vrednost spornega predmeta priznati za odgovor na tožbo le 300 odvetniških točk. Pritožba tožečih strank je utemeljena.

Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi nepravilno priznalo pravdne stroške toženi stranki v višini 187.950,00 SIT s pp. Za obrazložen odgovor na tožbo gre toženi stranki, glede na tarifno številko 19/1 v zvezi s tarifno številko 18 odvetniške tarife, res le 300 in ne priznanih 400 točk. Prav pa ima pritožba tudi v tistem delu, ko sodišču prve stopnje očita, da pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki ni upoštevalo, da ji gredo le tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo (1. odst. 155. člena ZPP). Kot take pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče oceniti stroškov, ki jih je tožena stranka uveljavljala v zvezi s pripravljalno vlogo z dne 29.9.2003 in ki jih je sodišče priznalo v višini 61.175,00 SIT. V zvezi s tem namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dne 12.2.2001 podala obširen odgovor na tožbo, kateremu pa je sledila vloga tožečih strank z dne 19.9.2001 da tožbo umikajo in predlagajo ustavitev postopka. Ne glede na dejstvo, da je tožena stranka v vlogi z dne 22.3.2002 izjavila, da ne privoli v umik tožbe pa ta pripravljalna vloga ni bila potrebna za pravdo. Vsa relevantna dejstva je vseboval že odgovor na tožbo tožene stranke. Izjava tožečih strank, da umikajo tožbo zato nedvomno ni utemeljevala vložitev pripravljalne vloge in s tem povzročanje dodatnih stroškov. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožečih strank ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da nagrade in stroškov za to pripravljalno vlogo toženi stranki ni priznalo. V posledici te odločitve tudi ni več potrebe za odločanje o očitku, da je sodišče prve stopnje za predložene fotokopije priznalo nenormalno visoko ceno 95,00 SIT. Tožena stranka je v taki višini uveljavljala ta strošek le za dokumentacijo ki jo je priložila kot dokazno gradivo pripravljalni vlogi z dne 29.9.2003 in za katero nagrade in stroškov pritožbeno sodišče toženi stranki iz spredaj navedenih razlogov ni priznalo. Za fotokopije priložene odgovoru na tožbo pa je uveljavljala le po 25,00 SIT, kar je v okvirih, kot jih dejansko za ta izdatek priznava tudi tožeča stranka. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožečih strank ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da toženi stranki ni priznalo stroškov, ki so jih utemeljeno izpodbijale tožeče stranke.

Ker so tožeče stranke s svojo pritožbo uspele, jim je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbe. Zato je pritožbeno sodišče tožečim strankam prisodilo pritožbene stroške in sicer za sestavo pritožbe 150 točk, povišano za 20 % za dve dodatni stranki ter takso za pritožbo. Ti uveljavljeni stroški znašajo skupno 28.350,00 SIT. Zavrnilo pa je predlog za priznanje stroškov za vmesni posvet za stranko v višini 50 točk ter za končno poročilo stranki, saj so navedene postavke že zajete v tarifni številki 21 Odvetniške tarife.