Jedro

Niso podani pogoji za dopustitev revizije, ker relativnih kršitev v postopku na prvi stopnji v revizijskem postopku ni dovoljeno uveljavljati, sporni pravni vprašanji nista dovolj natančno in konkretno navedeni, trditve, da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča o nakazanih vprašanjih, pa niso resnične.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 36909/2008 z dne 21. 6. 2008, glede plačila 5.541,10 EUR z obrestmi in pravdnimi stroški. Gre za ugoditev regresnemu zahtevku zavarovalnice, ki je plačala odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo V. S., nesrečo pa je 24. 5. 2006 povzročil toženec, tako da se je od zadaj zaletel v oškodovančev avtomobil. Toženec je bil pod vplivom alkohola (0,45 mg alkohola na liter izdihanega zraka), zato je izgubil zavarovalne pravice in je regresni zahtevek utemeljen na podlagi 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da mora toženec plačati 4.978,68 EUR z obrestmi in stroški, glede zneska 562,42 EUR pa je sklep o izvršbi razveljavilo in v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije, češ da je od Vrhovnega sodišča pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in za razvoj prava preko sodne prakse. Ni sodne prakse Vrhovnega sodišča o dveh pomembnih vprašanjih.

4. Toženec v predlogu navaja, da je prvo sporno pravno vprašanje povezano z dolžnostjo sodišča, da opozori stranko, ki nima pooblaščenca, na pravice, ki jih ima po 12. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na dolžnost sodnika, da poskrbi, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank, ponudijo dokazi in dajo potrebna pojasnila (285. člen ZPP). Drugo sporno vprašanje pa se nanaša na pravico stranke, da se v postopku izjavi, da sodišče vzame vse navedbe strank na znanje, oceni njegovo dopustnost in relevantnost ter se do relevantnih dejstev in dokazov opredeli.

5. V nadaljevanju predlagatelj navaja, da je ugovarjal terjatvi po temelju, da ni bil vinjen, in po višini glede premoženjske in nepremoženjske škode. S predlaganim dokazom z izvedencem medicinske stroke je hotel dokazovati, da ni bil vinjen in tudi, kakšna škoda je dejansko nastala oškodovancu zaradi poškodb v nezgodi. Iz zapisnika z dne 8. 3. 2011 je razvidno, da je sodišče sklenilo, da dopusti dokaz z izvedencem medicinske stroke zaradi ugotavljanja alkoholiziranosti, ne pa tudi iz drugih razlogov. Toženec se je takemu dokazovanju protivil, saj izvedenca ni predlagal iz tega razloga, ampak zaradi ugotavljanja škode zaradi poškodb, zato tudi ni kril predujma za izvedenca. Sodišče bi moralo v okviru 285. člena ZPP omogočiti laičnemu tožencu, da svoje trditve in predlog specificira.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Toženec kršitev 12. in 285. člena ZPP, ki naj bi jih storilo prvostopenjsko sodišče, ni uveljavljal v pritožbenem postopku, zato teh relativnih kršitev v revizijskem postopku ne more uveljavljati, tako da v tem obsegu revizije tudi ni mogoče dopustiti. V preostalem delu pa gre za protislovne trditve o namenu izvedbe dokaza z izvedencem medicinske stroke, pri čemer trditev, da je bil izvedenec medicinske stroke predlagan zaradi dokazovanja oškodovančevih poškodb in s tem višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, niti z ugovorom zoper sklep o izvršbi niti s čim drugim ni izkazan. Sporni pravni vprašanji, tudi nista dovolj natančno in konkretno navedeni, kot terja četrti odstavek 367.b člena ZPP, trditve, da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča o 12. in 285. členu ZPP ter o pravici stranke do izjave, pa so neresnične. Vrhovno sodišče zato zaključuje, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije (drugi odstavek 367.c člena ZPP).