Jedro

Izvršba na denarno terjatev se opravi z rubežem in prenosom, prenos terjatve pa je opravljen, ko sodišče dolžnikovemu dolžniku vroči sklep o prenosu. S tem sme upnik od dolžnikovega dolžnika izterjati preneseno terjatev, to pa stori izvensodno ali v drugem sodnem postopku, ne pa v izvršilnem postopku, ki že teče zoper dolžnika.

Izvršilni postopek je bil s tem, da se je dolžnikovemu dolžniku vročilo sklep o prenosu terjatve v izterjavo, glede tega izvršilnega sredstva končan, zato kasnejši začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom nima pravnega učinka na ta del postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik po pooblaščencu zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev napadenega sklepa. V pritožbi navaja, da je bil v tem izvršilnem postopku izdan sklep o prenosu terjatve dolžnika do P. Ba. v izterjavo, sklep je postal pravnomočen in izvršljiv 20. 05. 2009, nato pa je bila s sklepom z dne 15. 04. 2010 izvršba odložena, z napadenim sklepom pa izvršilni postopek ustavljen. Tretji, to je B. Po., je vložil ugovor, ki ga je sodišče s sklepom z dne 15. 04. 2010 zavrnilo, izvršbo, dovoljeno z rubežem in prenosom v izterjavo, pa je odložilo do pravnomočne odločitve o vloženi tožbi tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe v delu, ki se nanaša na izvršilno sredstvo rubež in prenos terjatve. Tretji je vložil tožbo in bo o zahtevku odločeno v pravdi. Obrazložitev napadenega sklepa ne odgovarja dejanskemu stanju, saj je upnik v stečajnem postopku nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 970/2010, svojo terjatev prijavil že dva meseca pred izdajo napadanega sklepa, to je 24. 12. 2010, in jo še natančno specificiral 27. 12. 2010. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zadevi je bila izvršba dovoljena z dvema izvršilnima sredstvoma, in sicer z rubežem in prenosom terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, in izvršba na denarna sredstva na dolžnikovem računu pri banki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je nad dolžnikom 12. 07. 2010 začel postopek osebnega stečaja ter da upnik ni pridobil ločitvene pravice na dolžnikovem dobroimetju na njegovem računu pri banki. Teh dejstev upnik v pritožbi ne izpodbija in je zato pravilna ugotovitev, da je izvršilni postopek zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom v tem delu ustavljen (prim. prvi in drugi odstavek 90. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-C)).

5. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom končan izvršilni postopek z izvršilnim sredstvom rubežem in prenosom terjatve v izterjavo. V skladu s 104. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se izvršba na denarno terjatev opravlja z rubežem in prenosom, v skladu s prvim odstavkom 117. člena ZIZ pa je prenos terjatve opravljen, ko vroči sodišče dolžnikovemu dolžniku sklep o prenosu (ne glede na to, ali gre za prenos terjatve v izterjavo ali namesto plačila). S tem nastopijo pravni učinki prenosa terjatve, torej da sme upnik od dolžnikovega dolžnika izterjati terjatev, ki je bila prenesena v izterjavo. Od dolžnikovega dolžnika upnik izterja terjatev izvensodno ali pa v drugem sodnem postopku, torej ne v izvršilnem postopku, ki že teče zoper dolžnika (1).

6. V konkretnem primeru je bil sklep o prenosu terjatve v izterjavo z dne 04. 05. 2009 (pravnomočen 20. 05. 2009, v obrazložitvi je pomotoma nepravilno navedena letnica 2005) dolžnikovemu dolžniku vročen po pooblaščencu 11. 05. 2009, kar je razvidno iz vročilnice, pripete k list. št. 65 spisa. Izvršilni postopek je bil tako glede obravnavanega izvršilnega sredstva končan, saj ZIZ ne predvideva nadaljnjih izvršilnih dejanj, zato kasnejši začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom nima pravnega učinka na ta del postopka. Sodišče o koncu postopka zaradi izčrpanja izvršilnih dejanj praviloma niti ne izda sklepa o ustavitvi postopka, saj za to v ZIZ ni pravne podlage, če pa ga že izda zaradi formalizacije zaključka postopka, ima lahko tak sklep le deklaratorno naravo.

7. Glede na navedeno je pravno nepomembno pritožbeno navajanje v zvezi z vloženim ugovorom tretjega in odločitvijo o tem ugovoru ter o odlogu izvršbe, višje sodišče le pojasnjuje, da sklep o odlogu izvršbe, ki se nanaša na izvršilno sredstvo rubež in prenos terjatve, ni mogel imeti pravnega učinka, saj je bila izvršba v tem delu že pred odložitvijo končana. Nepomembno je tudi izpodbijanje pravilnosti razlogov glede prijave upnikove terjatve v stečajnem postopku, saj tudi to, glede na prej navedeno, ni odločilno dejstvo in se višje sodišče zato do teh vprašanj ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o pritožbi.

(1) Prim. npr. sklepa VSL III Cp 1047/2006 in I Ip 1721/2010, glej tudi Mitja Radoševič, Izvršba na denarno terjatev dolžnika, Pravna praksa - 2010, št. 13, str. 14.