Jedro

Ker so bili dokazni predlogi, podani v zvezi z ugotavljanjem odločilnih dejstev, zavrnjeni z utemeljitvijo, da so za pravdo nepomembni, je podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba in sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo (pravilno: sodbo) odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 48454/2010 z dne 9. 4. 2010 razveljavi v 1. in 3. odstavku izreka, tožbeni zahtevek pa v celoti zavrne. Tožniku je naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom. V izpodbijani sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih, niti ni navedena pravna podlaga odločitve. Pred postavitvijo izvedenca je tožnik navedel razloge zoper to, da se postavi izvedenec z ljubljanskega področja, sodišče pa je angažiralo izvedenca iz Trzina. Glede na to se tožniku poraja dvom v nepristranskost sodnika in izvedenca. Dvom potrjuje tudi mnenje izvedenca, v katerem je kup nejasnosti in pavšalnih izračunov. Sodišče ni izvedlo dokazov z zaslišanjem strank in prič, ki bi lahko potrdile navedbe o količini izvedenih del, količinah dobavljenega in porabljenega materiala, obsegu dela in ustnih dogovorih glede dodatnih del, še posebej pa glede knjige opravljenih del in dogovorov ter dogovorov glede zaračunavanja kilometrine in cene dela na uro. Izvedenec se opredeljuje o teh vprašanjih, ne da bi bil za to pristojen. Ugotavljanje dejstva, ali je vgrajeni material vgradil tožnik ali kdo drug, ni v domeni izvedenca, toženec pa med postopkom ni zatrjeval, da bi ga vgradil kdo drug oziroma kdo bi ga lahko vgradil. Že v pripombah na mnenje je navedel več metod, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti količine vgrajenih materialov. Kljub visoki ceni ni rekel, da ne bi založil predujma za izvedbo dokaza. Dokazno breme o tem, da zaračunana dela niso bila opravljena ali da material ni bil dobavljen, je na tožencu, poleg tega pa je tudi tožnik v zvezi s tem predlagal dokaze, ki niso bili izvedeni oziroma so ostali neocenjeni. Izvedenec je upošteval toženčevo terjatev, katere obstoj ni bil ugotovljen. Ugotovitev izvedenca, da tožnik samovoljno zaračunava strošek kilometrine in urni obračun opravljenega dela, je zmotna.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Očitek o pristranskosti izvedenca je neutemeljen. Tožnik je pred izbiro izvedenca resda predlagal, naj izvedenec ne bo z ljubljanskega območja, ker naj bi toženec v zvezi s svojo zaposlitvijo stopal v stik s temi izvedenci. Ne glede na to bi moral v skladu z drugim odstavkom 247. člena ZPP najkasneje v osmih dneh po prejemu sklepa o postavitvi izvedenca zahtevati njegovo izločitev, pa tega ni storil. Poleg tega je izvedenec navedel, da pravdnih strank ne pozna, pritožba pa temu obrazloženo ne nasprotuje.

6. Bistvene kršitve določb postopka ne more utemeljevati niti očitana pristranskost sodnika. V skladu z 72. členom ZPP mora stranka zahtevati izločitev takoj ko izve za razlog, najkasneje pa do konca glavne obravnave. Tožnik tega ni storil. 7. Utemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, storjene z zavrnitvijo dokaznih predlogov, predlaganih za dokazovanje odločilnih dejstev.

8. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v katerem je tožnik zahteval plačilo dveh računov v skupnem znesku 21.005,61 EUR. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta sklenili ustno pogodbo o dobavi in montaži strojnih instalacij in sistemov (izvedbo kanalizacije, vodovoda, centralnega sesalnega sistema talnih omaric, razvod radiatorjev, hladne vode, prezračevanja, plošč in cevi ter cevi za talno ogrevanje). Sporno pa je bilo, ali je toženec že plačal dogovorjena in izvedena dela ter porabljeni material ali ne.(1) Pravdni stranki sta se med drugim razhajali o tem, na katera dela in material se nanašata sporna računa in posledično, ali je bil predmet računa plačan že s predhodnimi pogodbenimi plačili in v zvezi s tem, kakšen je bil obseg izvedenih del in dobavljenega materiala, kolikšen znesek je bil že plačan in ali je bil sklenjen dogovor o obračunu dodatnih del ob upoštevanju ur opravljenega dela in potnih stroškov. V zvezi s svojimi trditvami je tožnik – poleg listinskih dokazov – predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje prič in izvedbo dokaza z izvedencem.

9. V izpodbijani sodbi je sklicujoč se na izvedensko mnenje ugotovljeno, - da so strojne instalacije izvedene skoraj v celoti do grobe gradbene faze in da manjkajo le nekatere vertikalne medetažne povezave, ki niso izvedene v celoti, - da se navedbe pravdnih strank o tem, kateri material je vgradil tožnik, razlikujejo, - da tega kakšne količine materialov so bile vgrajene, ni mogoče ugotoviti niti na podlagi ogleda objekta niti na podlagi (usklajene in podpisane) gradbene knjige (ki je ni), - da so računi konfuzni (nepregledni in splošni, oznake kosov so nepopolne, del računov je brez specificiranih cen obračunanih artiklov, nekateri materiali na računih so napačni); - da je vrednost montaže obračunana po urah, čeprav je v predračunih opredeljeno drugače, in da so zaračunani stroški kilometrine, ki jih v predračunih ni, - da je gradnja potekala brez knjige obračunskih izmer in njenega potrjevanja, brez podpisane medsebojne pogodbe, brez verodostojne projektne dokumentacije in brez verodostojnega uradnega nadzora.

10. Na podlagi teh ugotovitev, ugotovitve, da tožnik ni dokazal, da je imel podlago za izvedeni obračun in da ni izročil gradbene dokumentacije, ki jo predvideva ZGO-1, sodba zaključuje, da tožnikova terjatev ni utemeljena in da tožnik ni imel podlage za obračun.

11. Že iz povzetka izvedenskega mnenja v sodbi, na katerega se opira odločitev o zavrnitvi zahtevka, izhaja, da so bila odločilna dejstva med strankama sporna. Očitno je torej, da dokaznih predlogov, podanih v zvezi z ugotavljanjem teh dejstev, ni mogoče zavrniti z utemeljitvijo, da so bila za pravdo nepomembna. Pomanjkljiva dokumentacija otežuje dokazni položaj strank, ob ponujenih drugih dokazih pa ne more biti zadosten razlog za zaključek o nedokazanosti tožbenih navedb.

12. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku, ki ga je navedel pritožnik, ni podan.

13. V novem postopku bo moralo sodišče potem, ko bo opredelilo sporna odločilna dejstva, izvesti dokaze, predlagane v zvezi s temi dejstvi. Pri tem bo moralo upoštevati, da je na tožniku trditveno in dokazno breme o tem, da je obstajala podlaga za izstavitev računa (obstoj dogovora o obveznosti plačila zaračunanih postavk in neplačilo teh postavk), na tožencu pa breme dokazovanja nasprotne trditve, da so bila dela in material, ki so predmet računov, že plačani in – kolikor bodo podane procesne predpostavke za obravnavanje nasprotne tožbe – trditveno in dokazno breme glede zatrjevanega preplačila, uveljavljanega z nasprotno tožbo.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Toženec je zatrjeval tudi to, da jih je preplačal in za znesek preplačila vložil nasprotno tožbo, glede katere iz spisa ni razvidno, da bi jo sodišče prve stopnje sploh obravnavalo.