20. 9. 2004

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. na Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2687/2002 z dne 14. 1. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. I D 425/2001 z dne 10. 7. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V zapuščinskem postopku je sodišče prve stopnje odločilo, da je pritožnik (kot oporočni dedič zaščitene kmetije) dolžan izplačati trem zakonitim dedinjam nujne dedne deleže v denarju, in sicer vsaki 7.181.130 SIT v roku 5 let, šteto od 24. 4. 2002 dalje, s tem da se nujni dedni deleži do plačila vsako leto revalorizirajo po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri. Zoper sklep sodišča prve stopnje se je ustavni pritožnik pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno sodno odločbo. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do poštenega sojenja (6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP).

Opozarja, da naložene obveznosti glede na svoje premoženjske razmere ne zmore izpolniti. Poleg tega poudarja, da so zakonite dedinje v postopku denacionalizacije pridobile precej premoženja. Meni, da izpodbijana odločitev sodišča znatno ogroža gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije, kar naj bi bilo v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 - v nadaljevanju ZDKG). Pritožnik zatrjuje, da bi v primeru, če bi takšna odločitev ostala v veljavi, moral prodati kmetijo, ki jo je podedoval, in na ta način izpolniti svojo obveznost do zakonitih dedinj. Po mnenju pritožnika je namen ZDKG drugačen, in sicer naj se oporočnemu dediču naloži plačilo nujnih deležev v višini, ki jo ta zmore, pri čemer naj se predvsem upošteva gospodarska zmožnost zaščitene kmetije. Pritožnik meni, da sodišče ni upoštevalo kriterijev iz drugega odstavka 14. člena ZDKG, zaradi česar naj bi bila izpodbijana odločitev sodišča arbitrarna.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku. Zato se ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje, bi bil lahko relevanten pritožnikov očitek, da je izpodbijana odločitev sodišča arbitrarna, ker naj ne bi upoštevala kriterijev za zmanjšanje nujnih deležev, ki jih določa drugi odstavek 14. člena ZDKG. Vendar izpodbijanima sklepoma tega ni mogoče očitati. Sodišči sta namreč prav na podlagi presoje kriterijev iz drugega odstavka 14. člena ZDKG odločili, da se nujni dedni delež za vsako izmed dedinj primerno zmanjša. Zgolj dejstvo, da pritožnik z odločitvijo sodišč ni zadovoljen, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

5.Ustavno sodišče se ob obravnavi ustavne pritožbe ni posebej opredelilo do sicer zatrjevane kršitve pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP, ki jo pritožnik zgolj zatrjuje, a z ničimer ne izkaže in pojasni.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger