Jedro

Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, kar pomeni, da mora biti že na prvi pogled, torej brez podrobnejše vsebinske presoje zadeve, jasno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kamor se uvrščajo tudi primeri, ko se v postopku ugotovi, da prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč za vložitev (rednega ali izrednega) pravnega sredstva, ki ni dovoljeno, ker za njegovo vložitev niso izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju (v nadaljevanju: Organ za BPP) kot neutemeljeno zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 18. 11. 2024 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo želi vložiti zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Kp 13614/2018 z dne 2. 10. 2024, ker ga sodišče ni obravnavalo kot oškodovanca, in ker iz neupravičenih razlogov ni obnovilo kazenskega postopka.

3.V zadevi, v zvezi s katero je bil izdan sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Kp 13614/2018, je postopek tekel zoper osumljenega A. A., B. B. ter pravno osebo C., d.d. zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) v zvezi s 4. točko prvega odstavka 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju: ZOPOKD). Tožnik je v zvezi z navedenim kazensko preiskovalnim postopkom vložil zahtevo za obnovo postopka, ki je bila s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. II Ks 13614/2018 z dne 15. 5. 2024 zavržena, saj tožnik v kazensko preiskovalni zadevi ni imel lastnosti oškodovanca, ker ne izpolnjuje pogojev iz 6. alineje 144. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo, ki pa jo je Višje sodišče v Mariboru s sklepom opr. št. II Kp 13614/2018 dne 2. 10. 2024 kot neutemeljeno zavrnilo.

4.Tožnik želi zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo, ki ga po prvem odstavku 421. člena ZKP po ugotovitvi Organa za BPP smejo vložiti le vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik. Tožnik v obravnavanem primeru ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, saj nima lastnosti oseb, ki so to izredno pravno sredstvo upravičene vložiti. Vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je zato očitno nerazumna, saj z njo tožnik nima nikakršnih izgledov za uspeh. Organ za BPP je zato prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnjevanja stvarnih pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) zavrnil.

5.Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je sklep Višjega sodišča v Mariboru nezakonit, nerazumljiv ter pristranski. Sodišču očita, da namerno zavlačuje postopek z namenom, da bi zamudil pritožbeni rok. Pojasnjuje, da je zadeva, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč, zanj življenjskega pomena, saj mu je bilo neupravičeno ukradeno premoženje. Nasprotuje ugotovitvi Organa za BPP, da je njegova prošnja nerazumna in da nima verjetnega izgleda za uspeh. Pojasnjuje, da je zahtevo za uvedbo kazensko preiskovalnega postopka vložil proti C., d.d., A. A. in B. B. po prvem odstavku 244. člena KZ-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 4. člena ZOPOKD. Predlagal je že obnovo ter revizijo tega kazenskega postopka, sedaj pa želi vložiti še zahtevo za varstvo zakonitosti. Obtoženi so namreč krivi za stečaj njegovega podjetja, pa tudi za njegov ter ženin osebni stečaj. Sodišče zato prosi za razumno rešitev zadeve.

6.Toženka je sodišču poslala upravni spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

7.Tožba ni utemeljena.

8.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločba, s katero je Organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, za katero je tožnik zaprosil v zvezi s kazensko preiskovalno zadevo, v kateri želi zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Kp 13614/2018 z dne 2. 10. 2024, ki je bil izdan v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. II Ks 13614/2018 z dne 15. 5. 2024, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo.

9.Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, po katerem se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem se ugotavlja predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek).

10.Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena t.i. subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Te okoliščine in dejstva primeroma opredeljuje 24. člen ZBPP, kot je navedeno zgoraj, za odločitev v obravnavani zadevi pa je relevantna določba prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se kot pogoj upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je udeležba v postopku razumna. Namen brezplačne pravne pomoči namreč ni zagotavljati sodno varstvo zahtevkov, ki že na prvi pogled nimajo možnosti za uspeh.

11.Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na tej podlagi mora torej biti očitno , da je zadeva nerazumna, kar pomeni, da mora biti že na prvi pogled , torej brez podrobnejše vsebinske presoje zadeve, jasno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Le v takšnem primeru je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti kot neutemeljeno.1 V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kamor se uvrščajo tudi primeri, ko se v postopku ugotovi, da prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč za vložitev (rednega ali izrednega) pravnega sredstva, ki ni dovoljeno, ker za njegovo vložitev niso izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji.2

12.V obravnavani zadevi je toženka pravni standard "očitne nerazumnosti" oziroma verjetnosti izgleda za uspeh zadeve v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP ustrezno napolnila s tem, ko je pojasnila, zakaj po zakonu zahteva za varstvo zakonitosti, v zvezi s katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni dovoljena.

13.Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, ki ga lahko po prvem odstavku 421. člena ZKP vložijo le v zakonu taksativno našteti upravičeni vlagatelji, to je vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik. Ker tožnik ni ena od teh oseb, kar med strankama niti ni sporno, je vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Kp 13614/2018 z dne 2. 10. 2024 tudi po presoji sodišča očitno nerazumna in tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Organ za BPP pri izdaji izpodbijane odločbe tako ni presegel standarda očitnosti.

14.Tožbo je zato sodišče kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

15.O tožbi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo za odločitev ključno le vprašanje izpolnjevanja zakonskih pogojev za vložitev pravnega sredstva, v zvezi s katerim tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Sodbe UPRS I U 847/2019 z dne 5. 9. 2019, III U 310/2018 z dne 27. 12. 2018 in II U 120/2019 z dne 20. 3. 2019.

2Sodbi UPRS III U 292/2013 z dne 27. 9. 2013 in IV U 143/2015 z dne 22. 10. 2015.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.