Jedro

V sodni praksi kljub (sedaj razveljavljenemu - kot bo obrazloženo v nadaljevanju) besedilu 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ (1) ni bilo enotnega stališča, ali je kot odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ šteti tudi neizvršljiv plačilni nalog in sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (2. Navedeno dilemo je razrešilo Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-148/13-15 z dne 10. 7. 2014.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke z dne 3. 4. 2014 zoper sklep o predhodni odredbi Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. II P 81/2014 z dne 21. 3. 2014 ugodi ter se sklep o predhodni odredbi razveljavi in se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo z dne 18. 3. 2014 zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve tega sklepa plačati toženi stranki 1.127,52 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovoru tožene stranke ne ugodi in se sklep o predhodni odredbi Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. II P 81/2014 z dne 21. 3. 2014 vzdrži v veljavi.

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženec). Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prav in bistvene kršitve procesnih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Po prepričanju pritožnika v obravnavani zadevi zakonski pogoji za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ niso podani. Pri tem se pritožnik sklicuje na vsebino aktualne sodne prakse (3), v skladu s katero sklep o izvršbi, ki je bil razveljavljen v dovolitvenem delu, ne predstavlja „odločbe domačega sodišča“, kar je v skladu z določilom prvega odstavka 257. člena ZIZ nujni predpogoj, da se o izdaji predhodne odredbe sploh lahko odloča oz. nujni pogoj za izdajo predhodne odredbe po ZIZ. Pritožnik poudarja, da trenutno med pravdnima strankama taka odločba ne obstaja oz. ne obstaja odločba, ki bi mu nalagala plačilo denarne terjatve tožeče stranke. Prvostopno sodišče naj bi zato v konkretnem primeru materialnopravni institutu uporabilo napačno. Zato predlaga ugoditev pritožbi in „pritrditev ugovoru, s katerim je toženec zatrjeval, da niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za izdajo predhodne odredbe“. Pritožnik priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa. Izpostavlja, da določb 257. in 258. člena ZIZ ni mogoče v ničemer razumeti na način, da bi izločali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot sodno odločbo domačega sodišča, ki še ni postala izvršljiva. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je prvostopno sodišče v izpodbijani odločitvi materialnopravno zmotno zaključilo, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izdajo predhodne odredbe.

6. V skladu s prvim odstavkom 258. člena ZIZ, ki določa pogoje za predhodno odredbo, sodišče predhodno odredbo izda na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V sodni praksi kljub (sedaj razveljavljenemu - kot bo obrazloženo v nadaljevanju) besedilu 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ (4)ni bilo enotnega stališča, ali je kot odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ šteti tudi neizvršljiv plačilni nalog in sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (5). Navedeno dilemo je razrešilo Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-148/13-15 z dne 10. 7. 2014 (6). Iz obrazložitve navedene ustavne odločbe izhaja, da je Ustavno sodišče v zvezi s pogoji za izdajo predhodne odredbe ugotovilo kršitev splošnega načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) zaradi enačenja sicer različnih položajev dveh skupin upnikov (upnikov, ki imajo možnost po ZPP ali po ZIZ za svojo terjatev izposlovati plačilni nalog na eni strani, v primerjavi z upniki, ki morajo terjatve uveljavljati s tožbo v rednem pravdnem postopku - obrazložitev ustavne odločbe v točki 13). Temelj ugotovljenega (nedopustnega) enačenja različnih upniških položajev je Ustavno sodišče našlo v izpodbijani 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki je preprečevala razlago, da predhodna odredba ne more temeljiti na neizvršljivem plačilnem nalogu (obrazložitev ustavne odločbe v točki 17). Zato je Ustavno sodišče celotno prvo točko prvega odstavka 258. člena ZIZ razveljavilo (obrazložitev ustavne odločbe v točki 19).

7. Od uveljavitve zgoraj omenjene ustavne odločbe naprej (7) tako več ne velja del 258. člena ZIZ, ki je preprečeval tudi po presoji sodišča druge stopnje glede na pravno naravo in (pravilom nekontradiktorni) postopek izdaje teh dveh institutov pravilnejšo razlago, da plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor in ki torej še nista pravnomočna, nista odločbi domačega sodišča ali drugega organa v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ. V skladu z navedeno ustavno odločbo bi bila drugačna razlaga pojma „odločba domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva“ iz 257. člena ZIZ tudi v nasprotju z Ustavo. Ker je v obravnavani zadevi predhodna odredba, ki jo je toženec neuspešno izpodbijal z ugovorom, temeljila prav na taki „odločbi“ (sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 188731/2013 z dne 28. 11. 2013, ki je bil na podlagi ugovora dolžnika (toženca) dne 8. 1. 2014 razveljavljen v dovolitvenem delu), pritožnik utemeljeno izpostavlja, da v obravnavani zadevi pogoji za izdajo predhodne odredbe niso bili izpolnjeni. Manjkal je namreč že osnovni pogoj za izdajo predhodne odredbe po 257. členu ZIZ (obstoj odločbe domačega sodišča), zato se sodišču z drugim pogojem (verjetnostjo nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena) niti ne bi bilo treba ukvarjati. Posledično bi moralo prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu ob pravilni uporabi materialnega prava toženčevemu ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ugoditi.

8. Vse zgoraj obrazloženo je ob pravilni uporabi materialnega prava narekovalo ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega prvostopnega sklepa tako, da se ugovoru toženca ugodi in se sklep o predhodni odredbi razveljavi ter se predlog za izdajo predhodne odredbe zaradi pomanjkanja zgoraj izpostavljene osnovne predpostavke za izdajo predhodne odredbe (odločbe domačega sodišča) zavrne. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Ker je toženec s pritožbo uspel, mu je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena istega zakona ter 15. členom ZIZ tožnica dolžna povrniti njegove priglašene in za pritožbo potrebne stroške. Le-ti znašajo: nagrada za redno pravno sredstvo (tar. št. 3468) 904,20 EUR, pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002) 20,00 EUR, kar znaša 924,20 EUR, skupaj z 22% DDV (tar. št. 6007) pa 1.127,52 EUR.

10. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo je odpadla, ker jih tožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Le-to, se je skupaj z uvodnim stavkom prvega odstavka 258. člena ZIZ glasilo: „Šteje se, da je podana nevarnost v smislu 257. člena tega zakona, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od naslednjih odločb: - na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če: - dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja ali - je bil plačilni nalog ali sklep o izvršbi izdan na podlagi menice ali čeka [...]“

Op. št. (2) : npr. VSM sklep I Cpg 506/2013 z dne 23. 1. 2014, ki ga izpostavlja pritožba, v katerem je sodišče na izpostavljeno vprašanje odgovorilo negativno. Drugačno stališče je bilo sicer še pred uveljavitvijo novele ZIZ-1 (ki velja od 16. 4. 2011 - Ur. l. RS št. 26/2011) zavzeto npr. v sklepu Vrhovnega sodišča RS II Ips 14/2010 z dne 25. 3. 2010. Op. št. (3) : Konkretno na odločbo VSM sklep I Cpg 506/2013 z dne 23. 1. 2014. Op. št. (4) : Le-to, se je skupaj z uvodnim stavkom prvega odstavka 258. člena ZIZ glasilo: „Šteje se, da je podana nevarnost v smislu 257. člena tega zakona, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od naslednjih odločb: - na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če: - dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja ali - je bil plačilni nalog ali sklep o izvršbi izdan na podlagi menice ali čeka; [...]“ Op. št. (5) : npr. VSM sklep I Cpg 506/2013 z dne 23. 1. 2014, ki ga izpostavlja pritožba, v katerem je sodišče na izpostavljeno vprašanje odgovorilo negativno. Drugačno stališče je bilo sicer še pred uveljavitvijo novele ZIZ-1 (ki velja od 16. 4. 2011 - Ur. l. RS št. 26/2011) zavzeto npr. v sklepu Vrhovnega sodišča RS II Ips 14/2010 z dne 25. 3. 2010. Op. št. (6) : Objavljena v Ur. l. RS št. 58/2014 z dne 28. 7. 2014. Razveljavitev dela zakonske določbe, o kateri je bilo odločeno v tej ustavni odločbi, v skladu s 43. členom Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, torej 29. 7. 2014. Op. št. (7) : V skladu s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.