Jedro

Do odločitve o glavni razdelitvi terjatve stečajnih upnikov še ne dospejo v plačilo. Dajatveni del tožbenega zahtevka je zato treba kot nedospelega zavrniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se 2. odst. izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se glasi: "Dajatveni del zahtevka, po katerem bi bila tožena stranka dolžna poravnati terjatev v znesku 16.426.095,66 SIT v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe, vse pod izvršbo, se zavrne." Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 131.829,50 SIT stroškov vsega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene v višini 16.426.095,66 SIT (1. odst. izreka), nato pa naložilo toženi stranki, da ugotovljeno terjatev poravna v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe (2. odst. izreka). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 379.487,00 SIT (3. odst. izreka). Zoper dajatveni del sodbe (2. točko izreka) se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Pritožnica ima prav, ko uveljavlja, da prvostopno sodišče ni upoštevalo določb ZPPSL, ki določajo način izplačila ugotovljenih terjatev. Po določbi 166. člena izplača stečajni upravitelj upnikom njihove terjatve na podlagi pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi. O plačilu terjatev torej ne odloča sodišče v (tem) gospodarskem sporu, pač pa v stečajnem postopku stečajni senat s sklepom o glavni razdelitvi in (morebitnih) kasnejših delitvah. Do odločitve o glavni razdelitvi pa terjatve upnikov še ne dospejo v plačilo. Dajatveni del tožbenega zahtevka je zato treba kot nedospelega zavrniti. Po povedanem in na podlagi določbe 4. točke 358. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je dajatveni del tožbenega zahtevka zavrnilo. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločbo, je na podlagi določbe 2. odst. 165. člena ZPP odločilo še o stroških vsega postopka. Celotni pravdni stroški tožeče stranke so nespremenjeni glede na stroške, ki jih je ugotovilo prvostopno sodišče in znašajo 705.567,00 SIT. Prvostopni stroški tožene stranke (712.172,00 SIT) so se zaradi sodne takse za pritožbo in odvetniških stroškov za sestavo pritožbe zvišali za 1.076.772,00 SIT in znašajo 1.788.944,00 SIT. Stranki sta v celotnem postopku še vedno uspeli v razmerju 77 : 23. Z upoštevanjem njunega uspeha (2. odst. 154. člena ZPP) in po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 131.829,50 SIT stroškov vsega postopka.