Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-201/98

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

9. 11. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožeta Dolharja iz Kranja na seji dne 9. novembra 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega, drugega in tretjega odstavka 105. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in 61/2000) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik meni, da je z izpodbijanimi določbami Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju: ZVCP) prepuščeno samovolji lokalnih skupnosti, da nameščajo fizične ovire na regionalnih in na občinskih cestah. Zaradi tega naj bi določbe posegale v človekovo pravico, da prometne površine uporablja na naraven način brez preskakovanja zaprek ali ovir. Izpodbijane določbe naj bi bile v nasprotju s 5. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 v nadaljevanju: EKČP) in s 15. členom, z 72. členom ter z drugim odstavkom 155. člena Ustave.

Zakonodajalec naj bi tudi ne upošteval humanih načel, ki naj bi jih zapisal v Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83), v Pravilniku o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87), v 8.b členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 59/96 ZGO-B), v 24. členu Pravilnika o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 11/88), v 6. členu Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 ZJC) in v 327. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. KZ).

Pravni interes utemeljuje s tem, da ima po ZJC pravico uporabljati javne ceste in da so bile take ovire postavljene na dovozni poti do njegove hiše že pred uveljavitvijo ZVCP.

Predlaga razveljavitev izpodbijanih določb.

2.Ministrstvo za promet in zveze je pojasnilo, da je postavitev fizičnih ovir zaradi umirjanja prometa po 105. členu ZVCP predvidena samo zaradi umirjanja prometa na regionalnih in občinskih cestah v naseljih. Ker je prometna ureditev na teh cestah v pristojnosti občin, je tudi pristojnost za postavitev fizičnih ovir v njihovi pristojnosti. Ministrstvo za notranje zadeve se o pobudi ni izjavilo.

B.

3.Prvi odstavek 105. člena ZVCP opredeljuje pojem naprav za umirjanje prometa. Po tej določbi so to fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem fizično onemogoči vožnja z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste. Po drugem odstavku istega člena je fizične ovire dovoljeno postaviti le na regionalnih in na občinskih cestah v naselju; pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju, pa je postavitev fizičnih naprav obvezna. Po tretjem odstavku 105. člena ZVCP morajo biti fizične ovire označene z ustrezno prometno signalizacijo.

4.Pobuda ni utemeljena. Za kršitev 5. člena EKČP očitno ne gre. Določba zagotavlja pravico do prostosti in osebne varnosti in določa pogoje za odvzem prostosti. Kako naj bi pristojnost občine za postavljanje fizičnih ovir na cestah posegala v pravico do prostosti, ni jasno. Pobudnikove trditve tudi ne utemeljujejo kršitve 15. člena, 72. člena in drugega odstavka 155. člena Ustave. Člen 15 Ustave predstavlja splošno določbo o uresničevanju in o omejevanju ustavnih pravic in je na ta način akcesoren v razmerju do določb, ki zagotavljajo ustavne pravice. Ker pobudnik ne navaja, kako bi fizične ovire sploh lahko škodovale okolju, tudi očitek o kršitvi 72. člena Ustave, po katerem ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, ni utemeljen. Drugi odstavek 155. člena Ustave določa pogoje za dopustnost povratne veljave zakonov, pobudnik pa ne zatrjuje, da bi zakon veljal za nazaj.

5.S trditvijo, da pooblastilo iz drugega odstavka 105. člena ZVCP prepušča postavitev fizičnih ovir samovolji lokalnih skupnosti, pobudnik uveljavlja kršitev načela zakonitosti (153. člen Ustave). Očitek ni utemeljen. V prvem in v drugem odstavku 105. člena ZVCP je namreč zakonodajalec določil kriterije za postavitev fizičnih ovir: v drugem odstavku je njihovo postavitev omejil na regionalne in občinske ceste v naseljih; v prvem odstavku je postavitev fizičnih ovir dodatno omejil na nevarne odseke oziroma na tiste odseke, kjer je mogoča neprimerna hitrost.

6.Tudi očitki o neskladnosti izpodbijanih določb z določbami drugih zakonov oziroma podzakonskih aktov niso utemeljeni. Po ustaljeni praksi Ustavno sodišče presoja medsebojno skladnost dveh zakonov le, če bi medsebojna neskladnost kršila načela pravne države in s tem 2. člen Ustave (prim. odločbo št. U-I- 299/96 z dne 12. 12. 1996, Uradni list RS, št. 5/97 in OdlUS V, 177). Obravnavani primer ni tak.

Za razmerje med zakonom in podzakonskim aktom pa velja, da mora biti drugi v skladu s prvim in ne obratno (tretji odstavek 153. člena Ustave).

7.Ker pobuda ni utemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo. Ob očitni neutemeljenosti pobude se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo o obstoju pravnega interesa.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia