Jedro

Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se upošteva premoženje celotne prosilčeve družine. Zato ni relevantno, kako sta si tožnik in njegova žena skupno premoženje razdelila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi zastopanja v kazenski zadevi opr. št. I K 24952/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je tožnikova žena lastnica stanovanja na naslovu ... v vrednosti 32.548,82 EUR, v katerem tožnikova družina ne živi. Navedena vrednost izhaja iz notarskega zapisa sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja z dne 14. 12. 2005. V skladu z določbo 23. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar je na dan vložitve prošnje znašalo 13.836,60 EUR.

Tožnik v tožbi navaja, da odločitev ni pravilna, ker nedvomno izpolnjuje finančne pogoje. Navedeno je razvidno iz odločbe Centra za socialno delo Maribor ter sporazuma o delitvi skupnega premoženja. Iz obeh listin je razvidno, da je družina v zelo slabem finančnem položaju ter da sta si z ženo skupno premoženje razdelila. Sin A.A. tudi izpolnjuje pogoje za dodelitev državne štipendije, kar potrjuje, da izpolnjuje finančni pogoj. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter ga oprosti plačila stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje prosilca in njegove družine. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSV. V skladu s 23. členom ZSV pa brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti samski osebi oz. družini, ki ima prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Kaj se šteje kot premoženje in način vrednotenja premoženja podrobneje določa Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Ur. list RS, št. 68/2001 in spremembe, v nadaljevanju: Pravilnik). Po določbah Pravilnika se kot premoženje upošteva vse premično in nepremično premoženje, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge. ZSV v 23. členu tudi izvzema določeno premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju finančnega pogoja. Glede stanovanj tako določa, da se ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec oz. družina prosilca živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.

Iz navedenih določb ZBPP in ZVS torej izhaja, da se kot premoženje pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca ne upošteva samo premoženje, ki je v lasti prosilca in s katerim ta razpolaga, temveč se upošteva tudi premoženje ostalih družinskih članov (premoženje celotne družine).

V obravnavanem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da je tožnikova žena B.B. lastnica do celote stanovanja v izmeri 70,80 m2 na naslovu ..., katerega vrednost znaša 32.548,82 EUR, ter da v navedenem stanovanju tožnik s svojo družino ne živi. Navedene okoliščine v postopku niso sporne, saj tožnik ne ugovarja temu, da je žena lastnica stanovanja niti vrednosti stanovanja niti okoliščini, da v tem stanovanju ne živijo. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnikova družina, presega znesek iz 23. člena ZSV, to je 13.836,60 EUR.

Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožnikovi tožbeni ugovori. Ker se kot premoženje upošteva premoženje celotne družine, ni relevantno, kako sta si tožnik in njegova žena skupno premoženje razdelila. Prav tako ni relevantna okoliščina, da je tožnikov sin upravičen do državne štipendije, ker dohodki na družinskega člana ne presegajo predpisanega cenzusa, saj tožnikova vloga ni bila zavrnjena iz razlogov, ker bi naj dohodki na družinskega člana tožnikove družine presegali dvakratnik minimalnega dohodka, temveč iz razloga, ker njihovo premoženje presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Tožnik je v tožbi tudi zaprosil, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks. O navedenem predlogu sodišče ni odločilo, ker se v skladu z določbo četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača.