Jedro

S tem, ko obsojencu nista bili vročeni sodba sodišča prve stopnje in pritožba javnega tožilca, je bila kršena njegova pravica do obrambe oz. do pritožbe in do odgovora na pritožbo.

Izrek

Ob ugoditvi zahtevi zagovornikov obs. A.P za varstvo zakonitosti, glede obs. Z.R. pa po uradni dolžnosti, se sodba VSL z dne 5.7.1994, razveljavi in se zadeva vrne v novo odločitev VSL.

Obrazložitev

S sodbo TSL, enote v L., z dne 6.1.1994, sta bila obsojena Z.R. in A.P. spoznana za kriva nadaljevanih kaznivih dejanj goljufije po I. in III. odstavku 171. člena KZ RS/1977 in ponarejanja listin po I. in III. odstavku 186. člena KZ RS/1977. Z upoštevanjem posamezno določenih kazni sta jima bili izrečeni enotni kazni 3 let in 7 mesecev zapora. VSL je s sodbo z dne 5.7.1994, zavrnilo pritožbe zagovornikov obsojencev in javnega tožilca ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornika obs. A.P. sta dne 15.9.1994 vložila zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe, ki jo izpodbijata iz razlogov po 9. točki I. odstavka 364. člena in po 1. in 4. točki I. odstavka 365. člena ZKP/1976 v zvezi s čl. 427 ZKP/1976, ter predlagata, da VS RS izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po določilu 561. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se, če do uveljavitve tega zakona ni bilo odločeno o obsojenčevi zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe, o tej zahtevi odloči po določbah tega zakona o zahtevi za varstvo zakonitosti, torej po določbah Zakona o kazenskem postopku, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, štev. 63/94, z dne 13.10.1994 in ki je pričel veljati dne 1.1.1995. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

V razlogih zahteve za varstvo zakonitosti je med drugim navedeno, da je sodišče prve stopnje kršilo pravico obs. A.P. do obrambe s tem, ker obsojencu ni vročilo sodbe. Takšnemu stališču je potrebno pritrditi. Po določilu IV. odst. 123. člena ZKP/1976 (enako pa določa tudi IV. odstavek 120. člena ZKP) vroči sodišče, če ima obdolženec zagovornika, pisanja iz II. odstavka tega člena, torej obtožni akt, sodbo in vse odločbe, pri katerih teče od vročitve rok za pritožbo zagovorniku in obdolžencu. Če obdolžencu ni mogoče vročiti odločbe oziroma pritožbe, ker ni sporočil spremembe naslova ali prebivališča, se odločba oziroma pritožba pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev.

Sodišče prve stopnje je vročilo sodbo in pritožbo javnega tožilca le zagovornikom obs. A.P., ne pa tudi obsojencu. To je sicer večkrat poizkusilo, vendar brez uspeha, saj je bil tudi poizkus vročitve navedenih pisanj obs. A.P. preko policijske postaje v Postojni neuspešen. Vendar pa sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z določilom IV. odstavka 123. člena ZKP/1976, ki določa, na kakšen način se v primeru, če obdolžencu ni mogoče vročiti sodbe oziroma pritožbe, opravi veljavna vročitev. Obs. A.P. torej sodba sodišča prve stopnje in pritožba javnega tožilca nista bili vročeni, kljub temu pa je VSL odločalo o pritožbah zoper sodbo sodišča prve stopnje. Po določilu 25. člena Ustave Republike Slovenije je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, to ustavno določilo pa je bilo konkretizirano v določilu 359. člena ZKP/1976 oziroma sedaj v 366. členu ZKP. S tem, ko obs. A.P. nista bili vročeni sodba sodišča prve stopnje in pritožba javnega tožilca, je bila kršena njegova pravica do obrambe oziroma do pritožbe ter do odgovora na pritožbo. Zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, pa se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti ne le zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz I. odstavka 371. člena ZKP, temveč tudi zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe. To kršitev zagovornika obs. A.P. uveljvljata. Ta kršitev je vplivala na zakonitost sodbe VSL, ki je o pritožbah odločalo, ne da bi bila pred tem opravljena veljavna vročitev sodbe in pritožbe javnega tožilca obs. A.P. VS RS je iz navedenih razlogov ugodilo zahtevi zagovornikov obs. A.P. in je sodbo VSL z dne 5.7.1994, razveljavilo, po uradni dolžnosti pa jo je v skladu z določbo 2. odstavka 424. člena ZKP razveljavilo tudi glede obs. Z.R., ter odločilo, da se zadeva vrne v novo odločitev sodišču druge stopnje. Pred tem bo potrebno prek sodišča prve stopnje opraviti veljavno vročitev sodbe sodišča prve stopnje in pritožbe državnega tožilca tudi obs. A.P.. Ni mogoče izključiti možnosti, da se bo obs. A.P. zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožbil. V primeru, če bi pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo, bi moralo v skladu z določilom 387. člena ZKP tudi glede obs. Z.R. po uradni dolžnosti preizkusiti, če razlogi, zaradi katerih bi odločilo v korist obs. A.P., niso v korist tudi obs. Z.R.