Jedro

Četudi velja v postopku izvršbe strogo formalno načelo, po katerem izvršilno sodišče ne preizkuša materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve iz izvršilnega naslova, pa to ne pomeni, da ne preizkusi, ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo (21. čl. ZIZ).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se s p r e m e n i , tako da se ugovoru dolžnikov ugodi, sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na izdejstvovanje dejanja razveljavi in predlog za izvršbo v tem delu zavrne.

Upnika sta dolžna povrniti dolžnikoma pritožbene stroške v višini 228,67 EUR, v roku 8-ih dni.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov. Ugotovilo je, da je izvršilni naslov, pravnomočen sklep opr.št. P 1 z dne 19.11.2003, primeren za izvršbo.

Zoper sklep se pritožujeta dolžnika po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovoru dolžnikov ugodi in predlog za izvršbo zavrne. Navajata, da sklep Okrajnega sodišča v Ajdovščini z dne 19.11.2003, potrjen z instančno odločbo, ni primeren izvršilni naslov za izvršbo. Listina, ki je podlaga za izvršbo, določa, da je treba zgraditi zid iz istega materiala (ne istovrstnega ali enakega materiala) in enakih dimenzij, kot je bil pred rušenjem. Pri tem pa dimenzije in material nista določena. Iz motenjskega sklepa ne izhaja, kakšen naj bi bil material, niti kakšnih dimenzij naj bi bil zid. Pravnomočen postane le izrek sodne odločitve, ne pa njegova obrazložitev. Ta pa je tako nejasen, da ne omogoča prisilne izvršitve. Izvršilni naslov mora biti tako jasen, da ne omogoča nobenega arbitriranja pri izvrševanju obveznosti. Torej mora biti obveznost nedvoumna tudi za tretje, predvsem za organe odločanja. Popolnoma samovoljno si sodišče razlaga pojem isti material in istovrstni material. Iz izvršilnega naslova izhaja, da gre za zgraditev zidu iz istega materiala, torej tistega, ki je že enkrat bil vgrajen v sedaj porušeni zid in ne za enak ali istovrsten material. Zato dolžnika vztrajata, da predmet izvršbe ni določen, tako kot zahteva 21.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izvršilni naslov ni primeren za izvršbo in torej obstaja razlog, ki preprečuje izvršbo.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 21.čl. ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve. Četudi velja v postopku izvršbe strogo formalno načelo, po katerem izvršilno sodišče ne preizkuša materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve iz izvršilnega naslova, pa to ne pomeni, da ne preizkusi, ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo. Gre za predpostavko dopustnosti izvršbe, ki mora biti podana, da se predlagano nadomestno dejanje lahko opravi v skladu z izvršilnim naslovom. V obravnavani zadevi je izvršilni naslov pravnomočen sklep, po katerem je dolžnikoma naloženo, da vzpostavita prvotno stanje z zgraditvijo zidu iz istega materiala, enakih dimenzij in na istem mestu, kot je bil pred rušenjem ter se bodoče vzdržita takih ali podobnih posegov. Dolžnika tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno ugovarjata, da takšen izvršilni naslov ni primeren za predlagano izvršbo. Ne sicer v delu, ko nalaga dolžnikoma zgraditev zidu iz istega materiala, saj je iz izreka cit. sklepa jasno, da gre za kamniti zid, torej iz kamna in kar zato ne pušča nobenih dvomov, pač pa v delu, ki se nanaša na dimenzije zidu. Dimenzije zidu niso določene. Upnika šele v odgovoru na ugovor navajata dimenzije (da je znašala višina porušenega zidu na zgornjem koncu, to je v točki A 30 do 35 cm, v spodnjem koncu, to je v točki B 60 do 70 cm, širina zidu pa je znašala 30 do 40 cm). Izrek, kot je oblikovan v izvršilnem naslovu, je torej nedoločen, izvršilni naslov, na katerega se sklicujeta upnika v izvršilnem predlogu, zato ni primeren za izvršbo. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, kot to določa 21.čl. ZIZ, če je določen med ostalim tudi obseg izpolnitve obveznosti. Gre za predpostavko dopustnosti izvršbe, ki mora biti podana, da se predlagano nadomestno dejanje lahko opravi v skladu z izvršilnim naslovom. Ker sodišče prve stopnje torej ne bi smelo dovoliti predlagane izvršbe v izpodbijanem delu, je podana smiselno uveljavljana kršitev določb izvršilnega postopka, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je ugovoru dolžnikov ugodilo in sklep o izvršbi v izpodbijanem delu razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (3.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ).

Izrek o stroških temelji na določbi 154. in 165.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ. Pritožbeni stroški se nanašajo na odvetniške stroške po Odvetniški tarifi – za pritožbo 300 točk, 20% DDV ter takso za pritožbo 15.200,00 SIT, skupaj 54.800,00 SIT oz. 228,67 EUR.