Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDS sodba Pdp 1288/2001

ECLI:SI:VDSS:2002:VDS.PDP.1288.2001 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

zaslišanje strank dokaz
Višje delovno in socialno sodišče
6. junij 2002
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pri zaslišanju stranke gre za izvedbo subsidiarnega dokaza, ki ga sodišče izvede, če za ugotovitev dejstev ni na voljo ostalih dokazov (priče, listinski dokazi, ...). Ker je imelo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru na voljo dovolj dokazov za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja, zaslišanje direktorja tožene stranke ni bilo potrebno, saj ni moglo odločilno vplivati na drugačno ugotovitev dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 10.2. in 31.3.1998 o prenehanju delovnega razmerja tožnika, ugotovilo, da to tožniku ni prenehalo, zaradi česar ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ga razporediti na ustrezno delovno mesto in mu plačati zaostalo nadomestilo plače (1. tč. izreka). Zahtevek, da je dolžna tožena stranka pozvati tožnika nazaj na delovno mesto šoferja, je sodišče zavrnilo (2. tč. izreka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 25.704,00 SIT (3. tč. izreka). Ugotovilo je, da tožena stranka v tožnikovem primeru ni pravilno izvedla postopka prenehanja delovnega razmerja oz. ni dokazala, da je neupravičeno izostal z dela. Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo v delu ugoditve tožnikovim zahtevkom iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbah 1. in 2. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Navaja, da je v tožnikovem primeru pravilno izvedla postopek prenehanja delovnega razmerja. Z drugostopenjskim sklepom je potrdila takšno odločitev, razen v delu, ko je določila njegovo prenehanje na kasnejši datum, to je 31.3.1998. Nadalje opozarja na zmotno navedbo datuma pogodbe o zaposlitvi tožnika, kršitev neposrednega zaslišanja direktorja in dejstvo, da sodišče njenemu pooblaščencu na glavni obravnavi ni dovolilo podati nikakršnih izjav. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče pravilno razsodilo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem delu preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu sodbe je ugotovilo, da očitana postopkovna kršitev ni podana. V skladu z določbo 257. čl. ZPP se sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko ugotovijo tudi z zaslišanjem strank. Vendar samo v primeru, če sodišče spornih dejstev ne more ugotoviti z ostalimi dokazi. Pri zaslišanju stranke gre tako za izvedbo subsidiarnega dokaza, to je če sodišče v primeru neobstoja ostalih dokazov (priče, listinski dokazi in drugo), ne more razčistiti določenega dejstva in v sporu razsoditi. Po ugotoitvi pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage v dokazih, ki jih je izvedlo, zaradi česar zaslišanje direktorja, ki se tudi obravnave ni udeležil, čeprav je glede tega prejel vabilo že mesec dni pred obravnavo, za drugačno presojo ni imelo odločilnega pomena. Nadalje je lahko v skladu z določbo 3. odst. 87. čl. ZPP v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Zato procesna dejanja, ki jih opravi pred takšnim sodiščem oseba brez navedene kvalifikacije, nimajo nobene pravne veljave. V konkretnem primeru je pristopil na narok glavne obravnave pooblaščenec tožene stranke, glede katerega je sodišče ugotovilo, da ni imel opravljenega ustreznega pravniškega izpita. Ker ima delovno sodišče položaj okrožne pristojnosti, je bilo podano pravilno ravnanje predsednika senata, ki je pooblaščenca tožene stranke opozoril na pomanjkanje kvalifikacije in mu v tej posledici ni dovolil opravljati procesnih dejanj. V dani situaciji gre tako za razloge na strani tožene stranke, ki ni poskrbela, da bi jo v sporu zastopal kvalificirani pooblaščenec, zaradi česar kakršnokoli pritožbeno opozarjanje, da je sodišče bistveno kršilo postopek oz. ni imelo podlage za izdajo sodbe, ne more biti upoštevno. Nadalje pritožbeno sodišče navaja, da v skladu z določbo 6. tč. 1. odst. 100. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 14/90 - 71/93) preneha delavcu delovno razmerje, če je neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se ne vrne na delo, s prvim dnem odsotnosti z dela. Neupravičen izostanek z dela sodi med resne razloge v zvezi z obnašanjem delavca, zaradi katerih mu lahko preneha delovno razmerje na pobudo delodajalca. V tej zvezi je trditveno breme, da je bil izostanek upravičen, na delavčevi strani, ob tem da je na delodajalcu dokazno breme, da je bila odsotnost delavca z dela neutemeljena oz. neupravičena. Tožena stranka z izpodbijanim sklepom z dne 10.2.1998, na podlagi katerega je s tem datumom določila tudi prvi dan neupravičene odsotnosti tožnika z dela, ni ugotovila, če je bil do takrat že dejansko odsoten z dela pet zaporednih delovnih dni. V tej zvezi je namreč dokazano, da se je predhodno dne 6.2.1998 odzval na vabilo tožene stranke ter bil v nadaljevanju, kot to priznava tožena stranka, v dneh 10.2. in 11.2.1998 prisoten v njenih prostorih. Zato se mu ne more očitati prvi dan odsotnosti že s 10.2.1998, pri čemer tožena stranka v nadaljevanju ni imela nobenega razloga za kakršnokoli naknadno popravljanje datuma prenehanja delovnega razmerja. V skladu z pravilnim postopanjem bi morala tožnika v času, ko se je javil na delo, razporediti na konkretno delovno mesto oz. če takšnega delovnega mesta ni bilo, kako drugače urediti njegov delovno pravni status. Ker tako ni ravnala, je povsem brezpredmeten očitek o njegovi neupravičeni odsotnosti z dela več kot pet zaporednih delovnih dni. Tako tudi okoliščine, da se je tožnik takrat poskušal dogovarjati o statusu trajno presežnega delavca, za drugačno presojo niso pomembne. Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sodbe ugotovilo, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Tudi ni ugotovilo ostalih kršitev postopka ali zmotne uporabe materialnega prava, na kar je moralo paziti po uradni dolžnosti. Zato je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP). Tožnik je v zvezi z odgovorom na pritožbo priglasil stroške. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da njegov odgovor ni v ničemer prispeval k sprejeti rešitvi. Zato je odločilo, da sam trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia