Jedro

Iz določb ZPNačrt (predvsem iz 79. člena) izhaja zakonska ureditev, po kateri je mogoče odmerjati komunalni prispevek tudi za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo in ne le investitorju za gradnjo novega objekta oziroma njegovo širitev. Da tudi ceste spadajo med komunalno opremo, pa izhaja iz 71. člena ZPNačrt.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

: Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se tožniku kot zavezancu v skladu s Sklepom o določitvi komunalnega prispevka za priključitev objekta na občinsko cesto ..., za komunalno opremljanje zemljišča parc. št. ..., k.o. ..., na katerem stoji njegova stanovanjska hiša, odmeri komunalni prispevek v znesku 1.000 EUR (1. točka izreka). Komunalni prispevek je tožnik dolžan poravnati na tam navedeni transakcijski račun Občine A. v enkratnem znesku v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe. Zavezanec lahko z Občino A. sklene pogodbo o obročnem odplačevanju (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je Občina A. investitor rekonstrukcije javne poti … . Na podlagi točke b) 3. člena Odloka o komunalnem prispevku (Uradni list RS, št. 93/99) je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lastnik že zgrajenega objekta na neopremljenem ali delno opremljenem stavbnem zemljišču, če se to na zemljišče komunalno opremlja. V tem primeru je bil postopek za odmero komunalnega prispevka začet na zahtevo Občine A. kot investitorja komunalnega opremljanja (6. člen). Občinski svet Občine A. je na svoji 25. seji dne 5. 4. 2006 sprejel "Sklep o določitvi komunalnega prispevka za priključitev objekta na občinsko cesto ..." št. ..., s katerim je določil znesek in zavezance za plačilo komunalnega prispevka. Tožnik je lastnik stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. ..., k.o. ..., zato je v skladu z navedenim zavezanec za plačilo komunalnega prispevka.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je tožnik zavezanec za plačilo odmerjenega prispevka na podlagi predpisov in okoliščin, ki jih navaja že prvostopni organ. Občina A. komunalne prispevka namensko vlaga v nadaljnje opremljanje stavbnih zemljišč na območju občine na podlagi sprejetih programov opremljanja stavbnih zemljišč oz. investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč. Starost pritožnikovega objekta nima vpliva na priključitev na novo javno infrastrukturo. V predmetni zadevi je bila do sedaj gramozirana pot modernizirana, v končni fazi pa bo dobila asfaltno prevleko. Za vse navedeno se zavezancem odmerja komunalni prispevek. V zvezi s 4. točko pritožbe (oprostitve plačila prispevka po 83. členu ZPNačrt) navaja, da Občina A. v tem primeru ni odmerjala komunalnega prispevka zato, ker bi zavezanec nameraval zgraditi nov objekt, prizidati ali nadzidati obstoječega ali spremeniti namembnost obstoječega objekta ali ga rekonstruirati, ampak po točki b) 3. člena Odloka o komunalnem prispevku, po katerem je zavezanec za plačilo lastnik že zgrajenega objekta na neopremljenem ali delno opremljenem stavbnem zemljišču, če se to zemljišče komunalno opremlja.

Modernizacija občinske ceste pa se šteje za komunalno opremljanje. Glede na navedeno pritožnik ne more biti oproščen plačila komunalnega prispevka. Iz navedenih razlogov so pritožbene navedbe neutemeljene.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka pravne podlage razlagala v njegovo škodo. Star je 73 let in obnemogel, živi skupaj s svojo ostarelo in bolno ženo, nimata nobenih dohodkov. Dobiva državno pokojnino, ki ne zadostuje niti za osnovne življenjske potrebe. Naloženega zneska 1.000 EUR ni sposoben plačati. Je lastnik stare kmečke hiše ter gospodarskega poslopja. Ne priključuje se na novo javno infrastrukturo in ne povečuje neto tlorisne površine objekta. Na njegovi lokaciji ni nobene v zakonu določene javne infrastrukture in se v bližnji prihodnosti tudi ne obeta. Do hiše vodi le gramozirana, do nedavna še povsem neurejena cesta, zadnje mesece pa res tečejo dela za njeno asfaltiranje. Druge komunalne infrastrukture nima. V preteklosti občina te ceste sploh ni ustrezno vzdrževala. Tako velikih sredstev ne more vplačevati za vnaprej oz. za prihodnje koristi, saj je njihova višina nesorazmerna njegovim preteklim in kratkoročnim bodočim koristim. ZPNačrt v svojem 83. členu govori o oprostitvah plačila komunalnega prispevka za gradnjo nestanovanjskih stavb. V izpodbijani odločbi nikjer ne piše po kakšnem ključu ga je Občina A. obremenila za plačilo prispevka, niti ni govora o razmejitvi na stanovanjski in nestanovanjski del. Meni, da odmerjenega komunalnega prispevka ni dolžan plačati, zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja predpise in sklepe, na katerih temelji odmerjeni komunalni prispevek. Odlok o komunalnem prispevku v Občini A. je občinski svet sprejel na svoji seji dne 27. 10. 1999. Na podlagi 16. člena Statuta je na svoji 25. seji dne 5. 4. 2006 sprejel sklep o določitvi komunalnega prispevka za priključitev objekta na občinsko cesto … . Iz 1. točke tega sklepa sledi, da znaša komunalni prispevek za priključitev objekta na občinsko cesto 1.000 EUR, v 2. točki pa je navedeno, da so zavezanci za plačilo komunalnega prispevka po tem sklepu lastniki obstoječih objektov, ki so priključeni na navedeno občinsko cesto pred njeno modernizacijo (med drugim tudi lastniki nepremičnin na naslovu... - torej tožnik). V skladu z navedenim sklepom o določitvi komunalnega prispevka je tožena stranka tako tožniku kot vsem ostalim zavezancem izdala odločbe. Ostali zavezanci so znesek po odločbi poravnali, tožnik pa ne. Iz odločbe, ki jo je prejel tožnik, je med drugim tudi razvidno, da lahko s toženo stranko sklene pogodbo o obročnem odplačevanju. Po določbi b) točke 3. člena Odloka o komunalnem prispevku v Občini A. je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lastnik že zgrajenega objekta na neopremljenem ali delno opremljenem stavbnem zemljišču, če se to zemljišče komunalno opremlja. Do sedaj gramozirana pot se modernizira tako, da bo dobila asfaltno prevleko, za kar se zavezancem odmerja tudi komunalni prispevek. Kar se tiče tožbenih ugovorov glede starosti in socialnega položaja tožnika, pa toženi stranki višina dohodkov in pokojnin ni znana, ji je pa znano, da tožnik ima dohodke in da denar celo posoja, nenazadnje ima tudi manjšo kmetijo, kar je razvidno iz zemljiškoknjižnega izpiska. Tožnik pa nikoli ni predložil višine prihodkov ali pokojnin. Asfaltiranje občinske ceste pa se že izvaja. Glede na vse navedeno tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavni zadevi je imela tožena stranka tudi po presoji sodišča ustrezno pravno podlago za odmero komunalnega prispevka tožniku in ostalim zavezancem, ki so deležni izboljšane javne infrastrukture, kar cesta nedvomno je glede na določbe 71. člena ZPNačrt. To pravno podlago predstavljajo določbe ZPNačrt ter določbe že navedenih občinskih aktov, na katere se sklicuje tožena stranka. Ti akti tudi z uveljavitvijo ZPNačrt niso prenehali veljati.

V 79. členu ZPNačrt (komunalni prispevek) je med drugim določeno, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek). S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oz. mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja (četrti odstavek). Kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti (sedmi odstavek). Zoper navedeno odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan (osmi odstavek). Po 80. členu ZPNačrt pa je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oz. lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečujejo neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Merila za odmero komunalnega prispevka so določena v 82. členu ZPNačrt, oprostitve plačila pa v 83. členu.

Iz citiranih določb ZPNačrt, predvsem iz 79. člena, izhaja zakonska ureditev, po kateri je mogoče odmerjati komunalni prispevek tudi za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (da tudi ceste spadajo med komunalno opremo izhaja iz 71. člena ZPNačrt). Zato so neutemeljeni tožbeni ugovori, v smislu katerih tožnik ne gradi novega objekta in zato ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka.

Tudi v občinskem odloku o komunalnem prispevku je med drugim določeno, da je zavezanec za komunalni prispevek tudi lastnik že zgrajenega objekta na neopremljenem ali delno opremljenem stavbnem zemljišču, če se to zemljišče komunalno opremlja (b točka 3. člena). V odloku so tudi opredeljeni kriteriji za izračun višine komunalnega prispevka, tožnik pa ugovorov v zvezi s tem tožbi ne navaja.

Čeprav tožnik v tožbi smiselno navaja, da je priključen na neurejeno občinsko cesto, za katero ni videti, da bi se v bližnji bodočnosti uredila, pa je iz spisov zadeve razvidno, da se modernizacija ceste, vključno z njenim asfaltiranjem, že izvaja in da je torej ta ugovor neutemeljen. Ugovori, v smislu katerih predmetna cesta v preteklosti ni bila vzdrževana, pa za odločitev v zadevi niso relevantni.

Prav tako niso utemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na 83. člen ZPNačrt. Po določbah navedenega člena je izrecno predvidena le možnost oprostitve plačila komunalnega prispevka za gradnje stanovanjskih stavb, ne pa tudi za izboljšanje že zgrajene komunalne opreme oz. infrastrukture. Poleg tega pa tožnik ne zatrjuje, da bi zaradi slabega socialnega stanja občino morda zaprosil za oprostitev plačila komunalnega prispevka in da bi ji v ta namen predložil kakršnakoli dokazila. Tožena stranka navaja nasprotno, da tožnik glede svojega socialnega stanja ni predložil nobenih dokazil, da pa je lastnik manjše kmetije in da po njim znanih podatkih denar celo posoja.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06).

K 2. točki izreka: Zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, kjer je določeno, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka v primeru, če sodišče tožbo zavrne.

K 3. točki izreka: Tožnik je predlagal oprostitev plačila sodnih taks. V skladu s 13. členom Zakona o sodnih taksah (Ur. list RS, št. 20/2004. u.p.b., ZST ) v zvezi z 39. členom ZST-1 (Zakon o sodnih taksah , Ur. list RS, št. 37/08) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Predlogu za oprostitev plačila takse mora stranka predložiti tam navedene listine. Tožnik je sodišču predložil Odločbo o dohodnini za leto 2006, iz katere je razvidno, da mu dohodnina ni bila odmerjena, Potrdilo o premoženjskem stanju z dne 22. 10. 2007, iz katerega izhaja, da ima tožnik dohodke iz naslova zemljišč v višini 152,19 evra in dve izjavi zase in za ženo, iz katerih izhaja, da je njun edini obdavčljivi dohodek pokojnina v višini 150 evrov mesečno. Sodne takse tega postopka do sedaj znašajo: 63,44 evra za tožbo in 79,30 evra za sodbo, v primeru pritožbe (zoper sodbo) pa nastopi še taksna obveznost v višini 158,60 evra. v primeru pritožbe (zoper sklep) pa nastopi še taksna obveznost v višini 39,65 evra. Glede na navedeno premoženjsko stanje je sodišče presodilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev.