Jedro

Plača ni edini relevantni dejavnik pri določitvi višine preživnine. Pri presoji se upošteva zavezančeve sposobnosti in objektivne okoliščine za pridobivanje dohodka. Upošteva se tudi možnost dodatnega zaslužka.

Ni utemeljenega razloga za neupoštevanje denarnega nadomestila, ki ga je nasprotna udeleženka prejela iz naslova brezposelnosti. Ta ne predstavlja socialnega transferja, v katerega se (sicer) uvrščajo socialna pomoč, otroški dodatek in državne štipendije. Ti so odvisni od premoženjskega stanja upravičenca. Sestavni del tega premoženjskega stanja pa je tudi mesečno preživninsko upravičenje. Nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se izplačuje določeno časovno obdobje, v to kategorijo ne sodi. Njegovo izplačilo ni odvisno od premoženjskega stanja upravičenca, marveč je v tesni soodvisnosti s prejšnjo zaposlitvijo oziroma z višino dohodka. Zato ni utemeljenega razloga, da ne bi bilo upoštevano pri oceni preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. alineji I. točke izreka spremeni tako, da se glasi: „znesek 100 EUR mesečno za vsakega otroka, za oba 200 EUR za čas od novembra 2020 do februarja 2021, ter 10 EUR mesečno za vsakega otroka, za oba 20 EUR za čas od marca 2021 do izdaje sklepa.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotna udeleženka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je predlagatelja zavezalo k plačevanju mesečne preživnine po 152 EUR za mladoletna A. A. in B. B., za oba otroka skupaj 304 EUR za čas od izdaje izpodbijanega sklepa dalje (2. alineja I. točke izreka). Za čas od vložitve predloga do izdaje sklepa pa mu je naložilo plačilo skupnega zneska v višini 260 EUR (1. alineja I. točke izreka). Že zapadle obroke mora plačati v 15-tih dneh od prejema sklepa, v bodoče zapadle pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila. V preostalem delu je predloga obeh udeležencev zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da udeleženca nosita svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka v pravočasni pritožbi oporeka višini prisojene preživnine. Zavzema se za višji znesek – 161 EUR mesečno. Sodišču očita, da neutemeljeno ni priznalo razlike med že plačano in na novo določeno preživnino za čas od vloženega predloga do izdaje sklepa. Opozarja na napačno oceno predlagateljevih preživninskih zmožnosti. Pri tem izpostavlja njegove dodatne dohodke, stroške v zvezi s prevozom na delo, redke stike z otroki in zmoten zaključek o predlagateljevi pravici do uporabnine.

Napačno in nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s potrebami otrok glede športne opreme, stroškov za šolo, položnice za izlete in izvenšolske dejavnosti. Izpostavlja napačno oceno o tem, koliko je predlagatelj prispeval k preživljanju od vložitve predloga pa do izdaje sklepa, in poudarja, da se denarno nadomestilo, ki ga je prejela iz naslova brezposelnosti, pri odmeri ne bi smelo upoštevati. Predlagatelj od septembra 2020 do marca 2021 dogovorjene preživnine ni plačeval, sodišče pa tega ni ustrezno upoštevalo. Pritožnica poudarja, da sodna taksa v postopku razdružitve solastnega premoženja za odločanje ni relevantna. Krila jo je tudi ona oz. je v zvezi z njo prejela brezplačno pravno pomoč.

Pritožnica meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo1, ker ni upoštevalo največje koristi otrok. Prezrlo je dejstvo, da premoženja na otroke ni prepisal le predlagatelj, ampak tudi ona. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni; podredno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor predlagatelju, ta pa se nanjo ni odzval. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče je pravilno in v zadostni meri ugotovilo vsa odločilna sporna dejstva. Pri tem ni zagrešilo nobene relevantne kršitve določb postopka. Napačna je le odločitev, ki se nanaša na predlagateljevo preživninsko obveznost za čas od vložitve predloga nasprotne udeleženke v novembru 2020 do vključno februarja 2021. 6. Sodišče je pravilno izhajalo iz določbe 189. člena Družinskega zakonika (DZ), ki ureja način odmere preživnine. Ta se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišče je ugotovilo, da potrebe vsakega otroka znašajo 283 EUR, za oba skupaj 566 EUR. Že pred vložitvijo predloga2 sta se udeleženca na CSD dogovorila, da bo predlagatelj plačeval za oba otroka preživnino v višini 250 EUR. V začasni sodni poravnavi z dne 4. 3. 2021 sta ta znesek potrdila. Dogovorjeni so bili tudi stiki; ti naj bi potekali enkrat tedensko po pouku do 19.30 ure ter vsak drugi vikend od petka do nedelje. O varstvu in vzgoji otrok ter o stikih sta uspela skleniti sodno poravnavo. Z njo sta bila otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so bili določeni stiki ob torkih in četrtkih po pouku do 19.30 ure ter vsak drugi vikend od petka do nedelje.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni očetovih preživninskih zmožnostih, ki jo je sodišče podalo v 32. točki obrazložitve. Sodišče je prepričljivo pojasnilo način njihovega ugotavljanja. Plača ni edini relevantni dejavnik. To je imelo pred očmi tudi sodišče. Pri oceni je izhajalo iz zavezančeve sposobnosti in objektivnih okoliščin za pridobivanje dohodka. To pomeni, da ni upoštevalo le njegovega okvirnega dohodka v višini 875 EUR, ampak tudi možnosti dodatnega zaslužka. Mednje je moč uvrstiti dohodek s pridelavo medu, pa tudi občasne prilive neznanega izvora, na katere opozarja pritožba. V primeru, da predlagatelj ne bi poskrbel za dodatne vire dohodkov, mu ob ugotovljenih mesečnih izdatkih v višini 550 EUR po plačilu preživnine v skupnem znesku 304 EUR za lastno preživljanje ne bi ostalo ničesar več. Da pa je sposoben plačevanja višjega zneska preživnine od prisojenega, pritožbi ne uspe izkazati. Ni namreč moč prezreti predlagateljeve visoke obremenjenosti s stroški, katerih del so tudi krediti za ureditev bivanjskih pogojev.

8. Nobenega razloga ni, da pritožbeno sodišče ne bi sledilo v 22. točki obrazložitve podanim ugotovitvam o predlagateljevih stroških prevoza na delo. Pritožba v zvezi z njimi poda le posplošeno navedbo, ki ne vzbudi dvoma v pravilnost stališča sodišča. 9. Izpodbijana sodba nudi zadostno podlago za ugotovitev, da predlagatelj na svoji nepremičnini izvaja nujna gradbena dela. Ta bodo omogočila normalno bivanje njemu, v času stikov pa tudi otrokoma. Trenutno neustrezni bivanjski pogoji stike otežujejo in so eden od odločilnih dejavnikov, da se ti ne izvajajo v obsegu, kot so bili dogovorjeni. Po izvedeni sanaciji pa bodo podani pogoji za (ponovno) vzpostavitev stikov preko vikenda. Zato trenutne okoliščine v zvezi s stiki ne morejo biti izhodišče za določitev višine preživninske obveznosti.

10. V zvezi z uporabnino je treba opozoriti, da ne gre za samostojno okoliščino, ki bi nagnila tehtnico v korist predlagatelja oz. bi odločilno vplivala na višino preživnine. Gre le za eno izmed okoliščin, ki (so)prispeva k temu, da so stroški preživljanja otrok posledično manjši. S tem, ko je predlagatelj soglašal s prepisom nepremičnine na otroka, je posredno tudi poskrbel za njihovo preživljanje.

11. Pritožbeno sodišče sprejema oceno o potrebah otrok iz naslova obleke in obutve, šolskih položnic oz. položnic za izlete ter izvenšolske dejavnosti. V zvezi z navedenimi postavkami je sodišče podalo prepričljive argumente. Znesek v višini 47 EUR mesečno za obutev, obleko in ostalo garderobo ima podlago v izpovedbi nasprotne udeleženke. Ta strošek je ocenila na 45 EUR, stroške športne opreme pa na 6 EUR mesečno. Ker je sodišče ugotovilo, da iz priloženih računov ne izhajajo tako visoki stroški za športno opremo; poleg tega pa se oprema kupuje za več let, pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost odločitve.

12. V stroških za šolo je bil upoštevan strošek nakupa računalnika/tiskalnika. Pritožbena navedba, da ni bila v zadostni meri upoštevana nova realnost glede dela in šolanja od doma, je preveč posplošena. Sodišče je ustrezno upoštevalo nove razmere, ki jih je prinesla epidemija, in jih vključilo v predmetno postavko. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema pojasnilo v 27. točki obrazložitve glede plačevanja položnic za izlete. Bistveno je, da jih je predlagatelj plačeval. Temu nasprotna udeleženka ni ugovarjala.

13. Ustrezen je tudi znesek za izvenšolske dejavnosti v višini 35 EUR. Otroka menjata svoje hobije in interese. Pri tem je treba upoštevati pogojenost potreb s preživninskimi zmožnostmi staršev. Te so v obravnavani zadevi podpovprečne, zato je ob upoštevanju vseh okoliščin znesek v višini 35 EUR iz naslova te postavke povsem primeren. Gre za vrednostno oceno potreb in – kot je pravilno zapisalo sodišče v 29. točki obrazložitve – je nižji strošek za izvenšolske dejavnosti pogojen s slabšim premoženjskim stanjem staršev.

14. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbi v delu, ki se nanaša na razliko med plačanimi preživninami in na novo določeno preživnino. Vendar le za obdobje od vložitve nasprotnega predloga nasprotne udeleženke v novembru 2020 do vključno februarja 2021. 15. Najprej je treba poudariti, da ni utemeljenega razloga za neupoštevanje denarnega nadomestila, ki ga je nasprotna udeleženka prejela iz naslova brezposelnosti. Ta ne predstavlja socialnega transferja, v katerega se (sicer) uvrščajo socialna pomoč, otroški dodatek in državne štipendije. Ti so odvisni od premoženjskega stanja upravičenca. Sestavni del tega premoženjskega stanja pa je tudi mesečno preživninsko upravičenje3. Nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se izplačuje določeno časovno obdobje, v to kategorijo ne sodi. Njegovo izplačilo ni odvisno od premoženjskega stanja upravičenca, marveč je v tesni soodvisnosti s prejšnjo zaposlitvijo oz. z višino dohodka. Zato ni utemeljenega razloga, da ne bi bilo upoštevano pri oceni preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke.

16. Predlagatelj nasprotni udeleženki od sklenitve začasne sodne poravnave v marcu 2021 redno plačuje 250 EUR preživnine za oba otroka. Od marca 2021 dalje so ob upoštevanju, da je sodišče predlagatelju naložilo še doplačilo razlike v višini 20 EUR za oba otroka do izdaje izpodbijanega sklepa, in ob upoštevanju dejstva, da je do junija 2021 plačeval tudi šolsko položnico v okvirnem znesku 10 EUR, potrebe otrok zagotovljene. To pa ne velja za obdobje od novembra 2020 do februarja 2021. V tem času predlagatelj ni plačeval preživnine. Plačeval pa je šolsko položnico, stroške televizije in interneta v višini 38 EUR in 150 EUR sodne takse v postopku razdružitve skupne nepremičnine. Otrokoma je s tem omogočil, da živita v istem okolju. Imel pa je (in še vedno ima) visoke mesečne bivanjske in prevozne stroške. Nasprotna udeleženka je v tem obdobju prejemala nadomestilo za primer brezposelnosti, otroški dodatek in socialno pomoč. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je predlagatelj s plačilom prej navedenih zneskov in tudi na prej izpostavljene načine4 le deloma prispeval k preživljanju otrok. Znesek v višini 10 EUR mesečno oz. 20 EUR za vsakega otroka ne predstavlja ustrezne odmene. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi moral predlagatelj poleg prej navedenega prispevka glede na svoje pridobitne zmožnosti in pridobitne zmožnosti nasprotne udeleženke prispevati še 90 EUR mesečno za vsakega otroka. S predlagateljevim kritjem 200 EUR mesečnih potreb obeh otrok v času od novembra 2020 do februarja 2021 bi bila preživninska obveznost ustrezneje porazdeljena med udeleženca. Po presoji pritožbenega sodišča ta znesek predlagatelja ne bo pretirano obremenil in mu onemogočil rednega plačevanja preživnine ter preživljanja otrok v času izvajanja stikov.

17. Preživninska obveznost očeta v višini 152, EUR mesečno oz. 304 EUR za oba otroka od izdaje sklepa dalje je povsem ustrezna. V njej so primerno ovrednotene zmožnosti obeh staršev. Očetov prispevek k preživljanju je višji. To je utemeljeno že s tem, da je pretežni del skrbi za vzgojo in varstvo otrok na materi. Po drugi strani pa je upoštevano, da materi ni treba reševati stanovanjskega vprašanja in ni obremenjena z bivanjskimi stroški v takem obsegu kot oče. Sicer pa so tudi preživninske potrebe otrok ugotovljene relativno v nizkem znesku, kar je pogojevano s slabšo preživninsko zmožnostjo staršev.

18. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep v prvi alineji I. točke izreka tako, da se predlagatelju za čas od novembra 2020 do vključno februarja 2021 naloži še dodatno plačilo v višini 90 EUR mesečno za vsakega otroka5 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). V preostalem delu pa je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani nespremenjeni del sklepa sodišča potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 55. člena ZNP-1. Kljub delnemu pritožbenemu uspehu je glede na naravo zadeve in obseg stroškov primerno, da pritožnica nosi svoje pritožbene stroške.

1 Kršitev 189. in 190. člena Družinskega zakonika. 2 September 2020. 3 Primerjaj 30. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 Prenos lastništva nepremičnine na mladoletna otroka in soglasje, da nasprotna udeleženka do 26. leta hčerine starosti biva v nepremičnini. 5 Skupni znesek 100 EUR oz. znesek 200 EUR za oba otroka za čas od novembra 2020 do februarja 2021.