Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sodba Cp 126/2015

ECLI:SI:VSCE:2015:CP.126.2015 Civilni oddelek

pravična denarna odškodnina
Višje sodišče v Celju
9. julij 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ob primerjavi z odškodninami prisojenimi v primerljivih primerih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške, mora pa tožeči stranki plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe njene pritožbene stroške v znesku 791,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo z dne 2. 7. 2014 zahteval, da mu toženec plača odškodnino zaradi škode, katero mu je povzročil dne 21. 10. 2012, ko je ga je hudo telesno poškodoval tako, da ga je nožem dvakrat zabodel v predel trebuha, nato pa je zbežal s kraja dogodka. Tožnik je v dogodku utrpel dve vbodni rani. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel penetratno rano trebuha, dvojno vbodno rano želodca, vbodno rano penetratno rano desne strani prsnega koša in poškodbo desnih pljuč in prodor prostega zraka v desno prsno votlino. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik utrpel cel spekter telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem in je tožniku od zahtevanih 12.000,00 EUR za prestane telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem prisodilo 8.000,00 EUR. Ugotovilo je, da je tožnik utrpel tako primarni kot sekundarni strah in mu je od zahtevanih 2.500,00 EUR prisodilo celotno pravično denarno odškodnino. Ugotovilo je, da je tožnik utrpel brazgotino na poškodovanem delu telesa in mu je od zahtevanih 2.000,00 EUR prisodilo 1.500,00 EUR kot pravično denarno odškodnino. Ugotovilo je, da so pri tožniku ostale zmanjšane življenjske aktivnosti na vseh področjih in da bodo tudi le-te trajale v bodoče in je zato od zahtevanih 7.500,00 EUR tožniku prisodilo 6.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo skupno pravično denarno odškodnino iz naslova nepremoženjske škode v višini 18.000,00 EUR. Prisodilo mu je tudi premoženjsko škodo v višini 686,08 EUR. O pravdnih stroških je odločilo na podlagi uspeha v pravdi.

2. Zoper prisoditev pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo podaja pritožbo tožena stranka po svojih pooblaščencih. Toženec podaja pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Po mnenju tožene stranke je bil zahtevek tožeče stranke za plačilo nepremoženjske škode pretiran in je zato tudi sodišče prve stopnje prisodilo previsoko pravično denarno odškodnino iz vseh naslovov. Iz opisanega dejanskega stanja, ki ga sodišče povzema iz mnenja izvedenca medicinske stroke pa tožeča stranka ocenjuje, da je znesek 8.000,00 EUR iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti pretiran in bi po oceni tožene stranke tožeči kvečjemu pripadla nižji znesek, skladno s Fisherjevo klasifikacijo. Ob tem je potrebno tudi upoštevati, da je tožeča stranka izpovedala, je redni kadilec in da se ne ukvarja aktivno s športom. Zato je potrebno odškodnino z tega naslova ustrezno znižati. Tožena stranka nasprotuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje o prisoji pravične denarne odškodnine iz naslova strahu. Mnenja je, da je odškodnina previsoka, saj je tožeča stranka po dobrih dveh tednih, ki so minili od škodnega dogodka že skoraj povsem normalno funkcionirala ter tudi redno obiskovala lokale po C. Sodišče je zato v tem delu zahtevku neutemeljeno v celoti ugodilo. Prav tako je po mnenju tožene stranke sodišče prve stopnje prisodilo previsoko odškodnino iz naslova psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožeča stranka še tudi po škodnem dogodku redno obiskuje lokale in se veseli s prijatelji, še vedno uživa alkoholne pijače in se zabava s svojimi prijatelji, kar vse kaže na to, da škodni dogodek v življenju tožene stranke ni zapustil posledic v takšni razsežnosti, kot so zatrjevani v trditveni podlagi predmetne tožbe. Zato tožena stranka nasprotuje višini dosojenega zneska v višini 6.000,00 EUR. Tožena stranka namreč ocenjuje, da je izvedeniško mnenje v delu, ki se nanaša na dušene bolečine oziroma na zmanjšanje življenjskih aktivnosti izdelano pomanjkljivo in nepopolno, saj je videti kot da izvedenec v tem delu ne loči dveh pravnih institutov in v tej zvezi svoje ugotovitve podaja povsem pavšalno. Izvedenec namreč ne pove jasno, kakšne posledice je tožena stranka utrpela, kakor tudi ne, katere stvari oziroma kaj točno je bil tožnik pred utrpelo poškodbo sposoben in kaj sedaj v posledici zadobljene poškodbe ni več sposoben opravljati oziroma kaj je sposoben in zmožen opravljati omejeno. Toženec je mnenja, da bi bilo izvedeniško delo, v katerem mu je nasprotoval z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, potrebno ustrezno dopolniti. Zato je sodišče prve stopnje tudi storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Dejstvo je, da je tožena stranka v pripombah oziroma v vlogi z dne 8. 7. 2014 jasno zavzela svoje stališče, ki se tiče izvedenskega mnenja, zato je ugovor bistvene kršitve s tem obrazložen. Zato tožena stranka predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila.

4. Po mnenju tožeče stranke je višina pravične denarne odškodnine ustrezna naravi in teži poškodb, katere je zadobil tožnik, prav tako je primerljiva z odškodninami, ki so bile že prisojene v podobnih primerih, npr. po sodbi VS RS, II Ips 304/2014, kjer je 34. letni fizični delavec, ki je utrpel podobno poškodbo trebuha in prsnega koša v posledici napada z nožem kot odškodnino prejel takšno, ki ustreza višini 26 povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Pritožbene navedbe glede previsoko prisojene odškodnine zaradi težav v delu, ki se nanaša na športne aktivnosti, hojo v nočne lokale in druženje s prijatelji, so neutemeljene, saj sodišče teh nevšečnosti pri odmeri odškodnine ni upoštevalo in se je tudi oprlo na izvedensko mnenje, da tožnikovih subjektivnih in v medicinski dokumentaciji nedokumentiranih težav ni mogoče argumentirano povezati z obravnavano poškodbo. Zavrnitev dokaznega predloga z dopolnitvijo izvedenskega mnenja ne more pomeniti kršitev določb ZPP, saj je sodišče v svoji odločbi obrazložilo, zakaj je dokazni predlog zavrnilo in je zato ravnalo pravilno in v okviru proste dokazne ocene. Sodišče prve stopnje pa je še posebej natančno in sklicujoč se na sodno prakso utemeljilo, zakaj je omejitev pri tožniku takšna, da tožnik po poškodbi ne more več prenašati bremen in jih tudi ne dvigovati, kot jih je pred poškodbo in da fizičnega dela ni več zmožna opravljati. Zato je sodišče prve stopnje tudi na tem področju pravilno ugotovilo dejansko stanje in je zato pritožba neutemeljena. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po zaključku sodišča druge stopnje ob reševanju pritožbe tožene stranke, je sodišče prve stopnje prisodilo pravično denarno odškodnino tako iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem, kakor tudi iz naslova strahu in skaženosti ter tudi zaradi psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, v okviru te določitve pa toženec sodišču prve stopnje očita storitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker ni sledilo njegovemu predlogu za dopolnitev izvedeniškega mnenja, kar pa bo pojasnjeno v točki 10 obrazložitve.

7. Iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti je sodišče prve stopnje od zahtevanih 12.000,00 EUR, prisodilo 8.000,00 EUR. Pri tem je pravilno stopnjo bolečin in neugodnosti med zdravljenjem ugotovilo na podlagi mnenja izvedenca travmatologa, medicinske dokumentacije tožnika, mnenja izvedenke sodne medicine ter prepričljive izpovedbe tožnika. Izvedenec travmatolog je namreč potrdil vse tožnikove navedbe glede trajanja in intenzitete pretrpljenih telesnih bolečin in jih je tudi objektiviziral, saj je ocenil, da je trpel tožnik v posledici obravnavanega dogodka hude telesne bolečine kot trajne neposredno po nezgodi in do oskrbe v bolnišnici, nato je trpel občasne, ki so se pojavljale v pojemajoči intenziteti in trajanju 8 dni, v času hospitalizacije. Srednje hude telesne bolečine je tožnik trpel kot trajne do 2 dni, po prebujenju iz splošne anestezije, kot občasne pa so se pojavljale pogosteje nadaljnjih 7 dni, zatem pa redkeje nadaljnje 4 tedne. Trpel je še lažje telesne bolečine v trajanju do 14 dni, po prenehanju srednje hudih, sicer pa kot občasne, v ponavljajoči intenziteti in trajanju do zaključka zdravljenja to je do dne 18. 1. 2013, občasne lažje telesne bolečine, ki so izjemoma lahko dosegle tudi še stopnjo srednje hudih, pa je tožnik trpel še do tri mesece po končanem zdravljenju. Bodoče lažje telesne bolečine se lahko pojavljajo le občasno. Iz teh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je tožnik trpel telesne bolečine v obdobju okoli šest mesecev, trpel pa je tudi številne neugodnosti med zdravljenjem, saj je opravil pet ambulantnih pregledov pri kirurgu, dva pri urgentnem splošnem zdravniku, enega pri psihiatru in deset pri pristojnem splošnem zdravniku, skupaj je bil deset dni hospitaliziran, poleg tega pa je bil hospitaliziran zaradi opazovanja še en dan v aprilu 2013, štirikrat je bil RTG slikan, enkrat je bil operiran v splošni anesteziji, po operaciji je bil en dan na aparatu za umetno dihanje z vstavljeno dihalno cevko, tri dni je imel vstavljen dren v desno prsno votlino, pet dni pa cevko skozi nos v želodec, vsaj enkrat je opravil ultrazvočno preiskavo trebuha, enkrat je bil zaradi zaprtja klistiran in v času zdravljenja v bolnišnici je 10 dni prejemal intravenozno aplicirana zdravila, prehrano in tekočine, po odhodu iz bolnišnice pa je do štiri tedne jemal protibolečinske tablete. Tako se izkaže, da je tožnik trpel cel spekter telesnih bolečin, bil je hospitalno zdravljen, zdravljenje je trajalo daljše časovno obdobje, med tem časom pa je trpel številne neugodnosti, od katerih je mogoče izpostaviti operativni poseg in ob njem izvedene aktivnosti zaradi poteka zdravljenja. Odškodnino, katero je iz tega naslova prisodilo sodišče prve stopnje v znesku 8.000,00 EUR je mogoče primerjati z odškodninami prisojenimi za podobne primere1 kjer je bilo tožniku za podobne poškodbe, kot v danem primeru prisojenih preko 10 povprečnih mesečnih plač iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem.

8. Prav tako ni utemeljena pritožba v delu, kjer tožena stranka izpodbija prisojo pravične denarne odškodnine iz naslova strahu. Tudi odškodnina iz tega naslova je prisojena v skladu z določbo člena 179 OZ in predstavlja pravična denarno odškodnino iz tega naslova. Tožnik je namreč trpel intenziven primarni strah, kot strah za življenje in za integriteto telesa, ki se je pomirila šele po prihodu v bolnišnico. Nato je trpel sekundarni strah zaradi neugodnosti glede poteka zdravljenja in kot strah pred trajnimi posledicami, pri čemer je izvedenec ocenil strah, kot sekundarni strah v trajanju 9 dni do zaključka hospitalizacije, srednje hud do 18. 1. 2013, ko je bilo zdravljenje zaključeno, nato pa še lažji štiri do pet mesecev. Da je tožnik ob škodnem dogodku nedvomno trpel intenzivni primarni strah, potrjuje tudi dejstvo, da je le-ta pri njemu izzval šok in porušeno duševno ravnotežje, ki se je kazalo v tem, da je moral zaradi psihičnih težav obiskati tudi psihiatra, ki je potrdil posttravmatsko stresno motnjo. Zato odškodnina v znesku 2.500,00 EUR ni pretirana in predstavlja pravično denarno odškodnino iz člena 179 OZ in je tudi primerljiva z višino odškodnine iz naslova strahu prisojeno v prej omenjenih zadevah.

9. Pravična je tudi prisojena denarna odškodnina iz naslova skaženosti v znesku 1.500,00 EUR. Tako iz fotografije, kako tudi iz mnenja izvedenca travmatologa izhaja, da obstaja pri tožniku skaženost zaradi brazgotin v skupni izmeri 32 cm, da so brazgotine v glavnem keloidno spremenjene, kar pomeni, da so se razširile preko področja rane, da so nad nivojem kože in da so vidne na razdalji 4 do 6 metrov, kadar je izpostavljen zgornji del telesa. Gre za skaženost lažje stopnje, vidna je pri tožniku v intimnih situacijah in kontaktih in v poletnih mesecih in ker gre za skaženost lažje stopnje, je zato je odškodnina v znesku 1.500,00 EUR pravična denarna odškodnina in primerljiva z odškodninami, prisojenimi v prej omenjenih primerih.

10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje na področju psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V tej zvezi sicer tožena stranka očita, da je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker ni sledilo dokaznemu predlogu za dopolnitev izvedenskega mnenja, v istih pritožbenih navedbah pa se toženec strinja, da bi sodišče prve stopnje lahko s tem, ko ni sledilo temu dokaznemu predlogu zmotno ugotovilo dejansko stanje. Ker tožnik tako izpostavlja dejstvo, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje pri tožniku in sicer na tem področju, o tem katere telesne aktivnosti je tožnik lahko opravljal pred in po nezgodi, je tako mogoče ta pritožbeni razlog opredeliti kot pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa prav tako ni podan. Sodišče prve stopnje svoje ugotovitve o tem, katere aktivnosti je tožnik opravljal pred nezgodo in katere ne more več opravljati po nezgodi, ni oprlo samo na mnenje izvedenca travmatologa, temveč tudi na izpovedbo tožnika in tudi na izvedensko mnenje izvedenke medicinske stroke. Zato tudi ni podana očitana bistvena kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi vplivala na zakonitost izdane sodbe v tem delu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje na tem področju in sicer je ugotovilo, da so splošne življenjske aktivnosti tožnika zaradi posledic škodnega dogodka trajno zmanjšane, ker zaradi večje brazgotine trebuha, ki predstavlja relativno slabost trebušne stene, ni več sposoben opravljati težjih fizičnih del ter dvigovati in prenašati težjih predmetov in bo glede na to, da je fizični delavec v gradbeništvu, pri tovrstnih aktivnostih omejen, zmanjšanje splošnih aktivnosti pa pri njemu po ugotovitvah izvedenca ne bo opazno le, v kolikor se ne bo omejil na lažja, do srednje težka fizična dela. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi izpovedbe tožnika ugotovilo, da je le-ta pred nezgodo opravljal fizična dela kot delavec v gradbeništvu, ker pa zaradi zadobljenih poškodb ni bil več sposoben opravljati težjih fizičnih del kot strežač, je to delo v gradbeništvu moral celo opustiti. Tako je sodišče prve stopnje na podlagi vseh izvedenih dokazov ugotovilo, da so življenjske aktivnosti tožnika zaradi posledic predmetnega dogodka trajno zmanjšane, ker zaradi večje brazgotine trebuha ni več sposoben opravljati težjih fizičnih del, dvigovanja in prenašanja težjih predmetov in bo glede na to, da je fizični delavec v gradbeništvu, pri tovrstnih aktivnostih omejen, zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti pa bo pri njemu trajno, občasno bo prihajalo tudi do zaprtja zaradi zarastja črevesnih vijug v trebuhu, zato bo v takšnih primerih potrebna skrb za redno odvajanje, kar bo tožnika nedvomno prav tako omejevalo. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je tožnik bil ob škodnem dogodku star 25 let in bo te posledice moral tako na delovnem področju, kot tudi pri vsakodnevnih opravilih (težave pri odvajanju), moral trpeti tudi v bodoče, zato je sodišče prve stopnje prisodilo tožniku pravično denarno odškodnino iz tega naslova in sicer odškodnino v znesku 6.000,00 EUR, ki je tudi primerljiva oziroma celo odstopa navzdol od prej omenjenih, že prisojenih pravičnih denarnih odškodnin iz primerljivih primerov. Pri tem tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da je odškodnina, kot jo je prisodilo sodišče prve stopnje kvečjemu prenizka, zlasti v primeru, če jo primerjamo z odškodnino, ki jo je po sodbi VS RS, II Ips 304/2001 prejel 34-letni fizični delavec, ki je podobno utrpel poškodbo trebuha in prsnega koša zaradi napada z nožem in mu je bila prisojena skupna odškodnina v znesku več kot 26.000,00 EUR. Tako se izkaže, da je tudi odškodnina prisojena v celotnem znesku in sicer v višini 18.000,00 EUR, pravična denarna odškodnina in, da ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine iz člena 179. in 182. OZ, katerega je sodišče prve stopnje pravilno napolnilo. Na pravilnost odločitve o določitvi pravične denarne odškodnine s strani sodišča prve stopnje pokažejo tudi prej omenjeni primeri, kateri se v bistvenih delih prepletajo s podobnim dogodkom in škodo, kot jo je utrpel tožnik v našem primeru.

11. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, ni storilo očitane bistvene kršitve pravdnega postopka, kot jo očita pritožba, niso se mu pa pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

12. Ker toženec v pritožbo ni uspel, sam trpi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP). Mora pa tožeči stranki povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo, saj je tožnik s svojim odgovorom na pritožbo pravilno izpostavil, da je sodišče prve stopnje prisodilo pravično denarno odškodnino (pritožnik utemeljeno meni, da je odškodnina prisojena celo v prenizkem znesku) in je zato njegov odgovor na pritožbo prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe tožene stranke. Tožnik je kot pritožbene stroške priglasil nagrado za postopek po tar. št. 3210 v znesku 628,80 EUR, pavšalne stroške po tar. št. 6002 v znesku 22,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV po tar. št. 6007. Te pritožbene stroške je toženec dolžan povrniti tožeči stranki na način, kot je to odločeno v izreku sodbe sodišča druge stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia