17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2017/99 z dne 27. 11. 2001 v zvezi z sklepom Okrajnega sodišča v Ljutomeru št. P 140/96 z dne 9. 7. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je pritožnika - odvetnika na podlagi določbe prvega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP77) kaznovalo z denarno kaznijo, Višje sodišče pa je sklep o kaznovanju potrdilo. Sodišči sta izpodbijano odločitev sprejeli na podlagi ugotovitve, da je vsebina pripravljalne vloge, ki jo je v pravdnem postopku vložil pritožnik kot pooblaščenec tožene stranke, za tožečo stranko objektivno žaljiva.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 22. in 25. člena Ustave. Navaja, da je obramba interesov tožene stranke v pravdnem postopku temeljila na stališču, da je njena kritika objektivno upravičena. Pooblaščenec stranke naj ne bi odgovarjal za razlage svoje stranke, razen če bi navedbe v vlogi zapisal samovoljno. Odvetništvo je samostojen in neodvisen poklic, zato naj bi z izpodbijanima odločbama prišlo do kršitev ustavne pravice do zastopanja tožene stranke pred sodnimi organi in obrambe njenih interesov v pravdnem postopku. Sklicujoč se na določila Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in 24/01) in izključitev kazenske odgovornosti pri obrambi interesov stranke pritožnik meni, da pooblaščenca, ki je odvetnik, v sodnem postopku ni mogoče kaznovati, saj bi v nasprotnem primeru stranka ostala brez pravnega oziroma procesnega varstva.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik v ustavni pritožbi po vsebini graja odločitvi sodišč, saj meni, da kot odvetnik pri opravljanju obrambe interesov stranke v sodnem postopku ne bi smel biti kaznovan. Z navedbami, s katerimi pritožnik utemeljuje ustavno pritožbo, kršitev človekovih pravic, kljub temu, da jih zatrjuje, ni izkazal. Pritožnik namreč zmotno meni, da kaznovanje odvetnika, ki je v vlogi žalil nasprotno stranko, pomeni kršitev ustavne pravice do zastopanja tožene stranke pred sodnimi organi in obrambe njenih interesov v pravdnem postopku. Stranka ima res pravico, da se v sodnem postopku brani sama ali po svojem pooblaščencu. Vendar pa je to pravica stranke in ne njenega pooblaščenca, zato se pritožnik za utemeljevanje svoje ustavne pritožbe nanjo ne more sklicevati. Glede na navedeno odločitvam sodišč ni mogoče očitati zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5.Pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi tudi ni pojasnil, v čem naj bi bila kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ki zagotavlja dvostopenjsko sojenje. Pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje je bila v obravnavanem primeru zagotovljena in jo je pritožnik tudi izkoristil. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pritožbo ni uspel, pa še ne pomeni kršitve pravice iz 25. člena Ustave.

6.Ker z izpodbijanima sodnima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger