Jedro

Dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove pravice in obveznosti, zato dejansko s smrtjo postanejo dediči tudi stranke v postopku, v katerem je bil udeležen pokojni. To velja tudi za poslovni delež v družbi, ne glede na izostanek vpisa v sodni register.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani IV. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Postopek v zadevi I Pg 355/2006, prekinjen s sklepom I Pg 355/2006 z dne 5. 9. 2012, se nadaljuje.

II. Ugotovi se, da se je postopek v tej pravdni zadevi prekinil z dnem 20. 10. 2012. III. Dedinjo A. A. se povabi, da prevzame ta pravdni postopek po tožeči stranki, pok. B. B. IV. Postopek v tej pravdni zadevi se nadaljuje na strani tožeče stranke z dedinjo A. A. kot tožečo stranko.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil C. C., ..., kot stranski intervenient na strani tožene stranke. Pritožbo vlaga zoper IV. točko izpodbijanega sklepa in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi.

3. Tožeča stranka in tožena stranka na pritožbo nista odgovorili.

4. Odločitev v IV. točki izpodbijanega sklepa temelji na prvem odstavku 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje zato, ker je tožnik B. B. tekom pravde dne 20. 10. 2012 umrl, povabilo dedinjo pokojnega, A. A., da prevzame postopek.

5. Pritožnik trdi, da dedinja poslovnega deleža pokojnega družbenika B. B. ni vpisana v sodnem registru tožene stranke kot družbenica, zaradi česar je zmotno naziranje sodišča, da dedovanje deleža po pokojnem družbeniku, ne da bi bila sprememba družbenika vpisana v sodnem registru, zagotavlja stranki vstop v predmetno pravdo. Ker so deleži med obstoječimi družbeniki v toženi stranki ob izpolnitvi pogojev, opredeljenih v pravnih aktih tožene stranke, prosto prenosljivi, meni, da lahko pridobitelj deleža to dejstvo sam sprovede v sodnem registru, samo dejstvo, da je na podlagi dedovanja tožnica postala imetnica poslovnega deleža pokojnega družbenika B. B, pa ni dokaz, da je tudi dejansko družbenica. Svoj podedovani delež je namreč lahko že prenesla na drugega družbenika.

6. Te pritožbene trditve na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne morejo vplivati. Stranski intervenient ne izpodbija dejstva, da je tožnik B. B. tekom pravde umrl in da je dedinja po pokojnem A. A. Na podlagi določbe 132. člena Zakona o dedovanju dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove pravice in obveznosti, zato dejansko s smrtjo postanejo dediči tudi stranke v postopku, v katerem je bil udeležen pokojni. Ker je torej pokojnikova zapuščina po samem zakonu prešla na njegove dediče v trenutku njegove smrti, velja to tudi za poslovni delež v družbi. Dedovanje poslovnega deleža je primerljivo s prevzemom poslovnega deleža na podlagi pravnega posla (prodajna ali darilna pogodba). Dedinja je tako postala družbenica ne glede na izostanek vpisa v sodni register. Tudi pritožbeno naziranje, da tožnica le kot dedinja poslovnega deleža po pokojnem družbeniku ni izkazala pravnega interesa za nadaljevanje predmetnega postopka, je zato neutemeljeno. Da bi dedinja po pokojni tožeči stranki podedovani poslovni delež odsvojila, pritožnik niti ni izkazal, pa tudi sicer gre pri tem za vprašanje utemeljenosti zahtevka, ki v nobenem primeru ne more vplivati na procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. členu ZPP.

7. Skladno s prvim odstavkom 208. člena ZPP se prekinjeni postopek nadaljuje, ko sodišče s sklepom pozove dediče, da ga prevzamejo. Iz podatkov spisa je razvidno, da je A. A. v vlogi z dne 26. 5. 2015 (red. št. 73, list. št. 148 spisa) sodišče obvestila, da postopek prevzema, zato je odločitev sodišča prve stopnje v IV. točki izreka sklepa zakonita in pravilna.

8. Do drugih pritožbenih trditev, ki se na izpodbijano odločitev sodišča ne nanašajo, se višje sodišče ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je pritožba neutemeljena, jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).