Jedro

Iz dikcije 374. člena ZPP je jasno, da morajo biti pri vložitvi revizije kumulativno izpolnjeni pogoji, to je, da je pravočasna, popolna in dovoljena. Če eden od njih ni izpolnjen, je treba revizijo zavreči. Tudi, če bi bila revizija tožnika pravočasna, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker je nedopustna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo revizijo z dne 24. 5. 2018 (I. točka izreka) in njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo (II. točka izreka).

2. Tožnik se v obširni laični pritožbi pritožuje zoper izpodbijani sklep v celoti, iz dveh bistvenih razlogov in sicer glede pravočasnosti in glede dovoljenosti revizije. Glede pravočasnosti navaja, da pri vložitvi revizije ni zamudil roka, saj je sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1588/2017 z dne 18. 10. 2017, s katero je bila potrjena zavrnilna sodba sodišča prve stopnje, prejel 13. 11. 2017, 15. 11. 2017 pa se je zglasil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v Službi za brezplačno pravno pomoč ter zaprosil za pravno pomoč za sestavo predloga za dopustitev revizije in revizije. Sodišče je o njegovi prošnji odločalo nedopustno dolgo in je odločbo izdalo šele 4. 5. 2018, prejel jo je 23. 5. 2018. Ker je 28. 5. 2018 neposredno pri Vrhovnem sodišču RS vložil revizijo, datirano na 24. 5. 2018, ta ni prepozna. Navaja, da mu je bila z odločbo z dne 4. 5. 2018 pravna pomoč neutemeljeno zavrnjena, na ta način pa mu ni bilo omogočeno sodno varstvo. Zato je bil primoran, da je revizijo vložil sam osebno. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in sicer tako, da revizijo dopusti, podredno da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

Glede dovoljenosti revizije

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da revizija spada med izredna pravna sredstva, zato jo lahko stranka skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vloži samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Na podlagi prvega odstavka je zato revizijo zavrglo kot nedopustno. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Tožnik je tekom postopka na Vrhovno sodišče RS vložil predlog za dopustitev revizije (list. št. 127 sodnega spisa), ki je bil s sklepom z dne 15. 3. 2018 zavrnjen (sklep II DoR 19/2018 v prilogi A 41) z obrazložitvijo, da je prepozen, nedopusten, ker ni vložen po odvetniku, in da ima tožnik, glede na to, da v obravnavani zadevi zahteva 200.000,00 EUR odškodnine, na voljo le neposredno vložitev revizije. Iz navedene listine izhaja, da je tožnik sklep prejel 28. 3. 2018, z njim pa je bil kot prava neuka stranka jasno poučen, da sam revizije ne more vložiti, ampak jo mora vložiti le po odvetniku, saj ni sporno, da tožnik nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Tožnik je odločitev sodišča prve stopnje, da mu ne odobri brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev revizije, prejel 23. 5. 2018 (priloga A 43). Revizijo je vložil na Vrhovno sodišče RS sam in ne po odvetniku 28. 5. 2018, torej pet dni po tem, ko je bil seznanjen, da mu brezplačna pravna pomoč za sestavo revizije ni bila odobrena. Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je bil tožnik primoran sam osebno vložiti revizijo. Tožnik je imel na voljo vse podatke, torej, da je ne more vložiti sam, ker je to po procesnem zakonu nedopustno, ter da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena, torej bi si lahko zagotovil vložitev revizije po odvetniku. Ker tako ni ravnal, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom revizijo pravilno zavrglo kot nedopustno.

Glede pravočasnosti revizije

5. V izpodbijanem sklepu je obrazloženo, da je skladno s prvim odstavkom 367. člena ZPP zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji dovoljeno vložiti revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oz. v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča RS o dopustitvi revizije (dopuščena revizija). Ker je bila sodba pritožbenega sodišča tožniku vročena 13. 11. 2017, je sodišče odločilo, da je revizija, vložena na dan 28. 5. 2018, prepozna.

6. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je tožnik 15. 11. 2017, to je dva dni po prejemu odločbe pritožbenega sodišča, pri sodišču prve stopnje zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči (priloga A 40) za vložitev predloga za dopustitev revizije in za vložitev revizije. Ker sodišče prve stopnje o predlogu do poteka 15 dnevnega oz. 30 dnevnega roka, ki sta dopustna za vložitev predloga za dopustitev revizije in za revizijo, ni odločilo, je tožnik 30. 3. 2018 ponovno podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča (priloga A 42). O obeh prošnjah je Služba za brezplačno pravno pomoč pri sodišču odločila šele 4. 5. 2018 z odločbo Bpp 3126/2017 (priloga A 43), torej nekaj manj kot šest mesecev po vložitvi prvotne prošnje. Tožnikovi prošnji sta bili zavrnjeni kot očitno nerazumni (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP), saj je sodišče ocenilo, da je tožnikovo pričakovanje v zvezi z vloženim izrednim pravnim sredstvom v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.2

7. Skladno z obstoječo sodno prakso postopek v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči ne podaljša prekluzivnega roka za vložitev revizije,3 a je vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.4

8. V laični reviziji, ki jo je tožnik vložil na Vrhovno sodišče RS (list. št. 134 sodnega spisa in naslednji), je obširno obrazložil zamudo Službe za brezplačno pravno pomoč pri izdaji odločbe (prve štiri strani te vloge), torej je pravočasno podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odločbo je namreč prejel 23. 5. 2018, kar izkazuje podpis na vlogi (priloga A 43), predlog za vrnitev v prejšnje stanje in revizijo pa je podal 28. 5. 2018. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje (prvi odstavek 117. člena ZPP),5 kar je tožnik pravilno storil, saj je predlog vložil na Vrhovno sodišče RS. Hkrati s predlogom je opravil tudi zamujeno dejanje, to je vložitev revizije. Vrhovno sodišče RS o predlogu ni odločalo, ampak je vlogo vrnilo sodišču prve stopnje, da o njej odloči (list. št. 133 sodnega spisa). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom revizijo zavrglo.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne glede na to, da o tožnikovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo odločeno, navedeno ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa. Najprej iz razloga, ker citirana sodna praksa stoji na stališču, da je takšen predlog dopusten le v primeru odobritve brezplačne pravne pomoči. A tudi če se pritožbeno sodišče postavi na stališče, da tožniku ni mogoče šteti v škodo, da je zamudil 30 dnevni rok za vložitev revizije, saj mu ni bila pravočasno znana odločitev, ali mu bo za vložitev revizije odobrena brezplačna pravna pomoč ali pa si bo moral pravno pomoč zagotoviti sam na svoje stroške, je revizija pravilno zavržena že iz razloga nedopustnosti.

10. 374. člen ZPP določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. Iz navedene zakonske dikcije je jasno, da morajo pri vložitvi revizije biti kumulativno izpolnjeni pogoji, to je, da je pravočasna, popolna in dovoljena. Če eden od njih ni izpolnjen, je treba revizijo zavreči. Pritožbeno sodišče zato sklepno ugotavlja, da tudi, če bi bila revizija tožnika pravočasna, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker je nedopustna.

11. Tožnik se pritožuje proti izpodbijanem sklepu v celoti, vendar glede odločitve, da se predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo zavrže, ni podal konkretnih pritožbenih trditev. Tožnik je bil s sklepom 26. 1. 2016 oproščen plačila sodnih taks, kar vključuje tudi plačilo sodne takse za vložitev revizije, zato je sodišče prve stopnje ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrglo in ga je pritožbeno sodišče potrdilo.

12. Ob povedanem je tožnikova pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (2. odstavek 365. člena ZPP).

... 2 Sodba I Up 366/2005 z dne 23. 3. 2005. 3 VSRS sklep VIII Ips 121/2008 z dne 8. 3. 2010. 4 VSRS sklep II DoR 122/2016 z dne 17. 11. 2016, VSL sklep II Cp 940/2013 z dne 20. 4. 2013, Upravno sodišče sodba I U 481/12 z dne 19. 4. 2012, VSRS sklep I Up 211/2011 z dne 5. 5. 2011 in VSRS I Up 740/2005 z dne 23. 6. 2005. 5 Sklep VSRS v opombi 3.