Jedro

Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti ali sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča. Kolegialna povezanost, ki jo omenjata dolžnici, v konkretni zadevi ni takšne narave, da bi lahko povzročila delegacijo pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Kopru je v teku izvršilni postopek zaradi izterjave 467,14 EUR s pripadki. Dolžnici z vlogo z dne 31. 5. 2012 med drugim predlagata prenos pristojnosti za odločanje na prvi in drugi stopnji na drugo stvarno pristojno sodišče, ki jo utemeljujeta z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Navajata, da je sodnica pristranska in je zagrešila napake pri vodenju postopka. Procesna dejanja v izvršilnem postopku niso bila opravljena brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega sodnica ni pravočasno preklicala dražbe in skuša to zdaj s pomočjo kolegic z Višjega sodišča v Kopru prikriti.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki je odločal o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju ZIZ). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „iz drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 5. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti ali sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča dolžnici ne zatrjujeta. V primeru kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP ter ZIZ, za uresničitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa zakonske mehanizme v skladu z Zakonom o sodiščih in Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki segajo na področje sodne uprave.

6. „Kolegialna povezanost“, ki jo omenjata dolžnici, v konkretni zadevi ni takšne narave, da bi lahko povzročila delegacijo pristojnosti. Načelno je mogoče soglašati, da so nedopustna osebna razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi, pri čemer pa je treba v obravnavani zadevi za presojo utemeljenosti predloga upoštevati, da dolžnici svojih dvomov v nepristranskost sodnikov Višjega sodišča v Kopru nista utemeljili s konkretnimi okoliščinami, čeprav bi to morali storiti. Tudi predlog stranke za delegacijo je namreč vloga, ki mora poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka enostavna vloga (drugi odstavek 105. člena ZPP), obsegati vse sestavine, določene s konkretnim procesnim dejanjem. Zlasti mora stranka navesti dejstva, na katera dejstva opira svoj predlog (tretji odstavek 105. člena ZPP). Če pa obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika na višji stopnji sojenja, je to lahko le razlog za njegovo izločitev v skladu s 70. členom ZPP, ne pa za delegacijo pristojnosti.

7. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.