Jedro

Opravičevanje izostanka z glavne obravnave in njegova opravičljivost sta dve različni stvari. Zato tudi, če bi držalo, da je sodna tolmačka izostanek opravičevala, kar bi jasno moralo biti storjeno pred glavno obravnavo, nujno ne pomeni, da je bil njen izostanek opravičljiv. Še zlasti v primeru trdovratnega spanca in kljub naporom predhodnega večera, na katere se pritožnica šele sedaj v pritožbeni obrazložitvi sklicuje. Gre namreč za razlog, izključno na strani procesnega udeleženca in ne za samostojni razlog, ki bi temu prihod na sodišče kakorkoli onemogočal.

Izrek

Pritožbi pooblaščenke sodne tolmačke A. A. se ugodi tako, da se izrečena denarna kazen s 1.000,00 EUR zniža na 400,00 EUR, ki jo je sodna tolmačka dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sodni tolmački A. A. po tretjem odstavku 309. člena v zvezi s prvim odstavkom 78. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR, ki jo je sodna tolmačka dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga.

2. Zoper sklep se je pritožila tolmačkina pooblaščenka, kot je zapisala iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi ali ga spremeni tako, da izrečeno denarno kazen zniža na petino mesečne plače v Republiki Sloveniji ter vrne stroške pritožbe.

3. Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje.

4. Pritožnica uveljavljanih izpodbojnih razlogov določno ni opredelila, po pritožbeni obrazložitvi pa je razbrati, da nasprotuje dejstvom, povezanih z oceno opravičljivosti izostanka sodne tolmačke z glavne obravnave, smiselno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, nakar navaja dejstva, zaradi katerih šteje izrečeno denarno kazen po višini za čezmerno.

5. Glede prvih se pritožbeno sodišče s pritožnico ni strinjalo. Opravičevanje izostanka z glavne obravnave in njegova opravičljivost sta dve različni stvari. Zato tudi, če bi držalo, da je sodna tolmačka izostanek opravičevala, kar bi jasno moralo biti storjeno pred glavno obravnavo, nujno ne pomeni, da je bil njen izostanek opravičljiv. Še zlasti v primeru trdovratnega spanca in kljub naporom predhodnega večera, na katere se pritožnica šele sedaj v pritožbeni obrazložitvi sklicuje. Gre namreč za razlog, izključno na strani procesnega udeleženca in ne za samostojni razlog, ki bi temu prihod na sodišče kakorkoli onemogočal. 6. Glede smiselno uveljavljane kršitve prepovedi ponovnega odločanja o razsojeni stvari (ne bis in idem), pritožbeno sodišče opozarja, da sodna tolmačka niti po pritožbeni obrazložitvi s strani Ministrstva za pravosodje ni bila kaznovana oziroma je to dejstvo zaenkrat negotovo.

7. Drugače je glede dejstev, povezanih z višino določene kazni, ko je pritožbeno sodišče pritožnici sledilo. Res, sodni tolmački je bila šele za prvo kršitev izrečena skoraj maksimalno visoka kazen, ki se ob opisanih gmotnih in socialnih razmerah v pritožbeni obrazložitvi ter glede na dolžino odloga glavne obravnave do prihoda nove sodne tolmačke izkaže za čezmerno. Spet pa ne toliko, da bi bila zato na drugi strani prezrta avtoriteta sodišča in disciplina v sodnem postopku, ki jo morajo vsi procesni udeleženci spoštovati.

8. Po obrazloženem in ker za vrnitev stroškov, povezanih s to pritožbo, ni ustrezne zakonske podlage, ki je končno niti pritožnica ne navaja, je bilo o pritožbi odločiti kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).