Jedro

Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbi, da se skrbnika v prvi vrsti skuša najti znotraj socialne mreže varovanca in da se pri tem upošteva želje varovanca (242. in 243. člen DZ). Vendar je lahko za skrbnika imenovana le oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika (240. člen DZ), za skrbnika pa ni mogoče imenovati osebe, od katere glede na njene osebne lastnosti ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti (6. alineja prvega ostavka 241. člena DZ).

Sodišče druge stopnje tudi soglaša s prvostopenjskimi zaključki, da so vprašljiva pripravljenost sodelovati s CSD, zanikanje potrebe po psihiatričnem zdravljenju nasprotnega udeleženca, ki tovrstno zdravljenje vsekakor nujno potrebuje, in nesposobnost učinkovitega zastopanja nasprotnega udeleženca v (sodnih) postopkih razlogi, ovira za imenovanje A. A. za skrbnico.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.295, Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo (I. točka izreka). Dosedanjega skrbnika Center za socialno delo Ljubljana, Enota Ljubljana Bežigrad, je razrešilo z mesta skrbnika (II. točka izreka) in za novega skrbnika imenovalo Center za socialno delo Maribor (III. točka izreka) ter določilo obseg njegovih nalog (IV. točka izreka). Predlagatelju (razrešenemu skrbniku) je naložilo, da mora predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje nasprotnega udeleženca (varovanca) v upravljanje novo imenovanemu skrbniku (V. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec, in sicer tako po pooblaščencu, kot tudi z laično pritožbo. V pritožbi, vloženi po pooblaščencu, navaja, da ne želi skrbništva s strani katerega koli centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), saj ne zaupa v njihovo delo in ravnanje. Dosedanji skrbnik ga je oškodoval za 8.000,00 EUR, ker mu neupravičeno ni priznal socialne pomoči, prikrajšal ga je za vrstni red pri dodelitvi stanovanjske enote in ni upošteval njegove volje. Interesi novega skrbnika so v koliziji z interesi nasprotnega udeleženca, saj ga želi novi skrbnik premestiti v Socialno varstveni zavod Hrastovec (v nadaljevanju SVZ Hrastovec), sam pa se ne more braniti, ker nima poslovne sposobnosti. Sodišče ni ugotovilo zakonskih ali drugih ovir za postavitev njegove zunajzakonske partnerke A. A. za skrbnico, prav tako je dosedanji skrbnik z njo sodeloval in na sodelovanje ni imel pripomb. Sodišče ni navedlo utemeljenih razlogov za neimenovanje A. A. za skrbnico, kar je kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 239. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in za skrbnico imenuje A. A.. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

3.Nasprotni udeleženec v laični pritožbi navaja, da ne sprejema CSD Maribor za novega skrbnika in vztraja, da sodišče za skrbnico imenuje njegovo zunajzakonsko partnerko. Dosedanji skrbnik mu je povzročal škodo in kršil njegove socialne in stanovanjske pravice ter pravice do izobraževanja, polne vključenosti v družbo in kvalitetnega življenja. Novo postavljeni skrbnik mu od leta 2023 ni priznal nobene pravice, ki mu pripada kot občanu Maribora (občinska denarna pomoč, primerno stanovanje, pomoč na domu, prva socialna pomoč, osebna asistenca, pravica do rehabilitacije, pravica do storitev VDC dnevni center). Izpostavlja, da so mu v zvezi z ravnanjem CSD nastali stroški, ki jih ne priznava, ne priznava pa niti sodnih stroškov.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Nasprotni udeleženec v laični pritožbi navaja, da sklep izpodbija v celoti (smiselno enako sledi tudi iz vsebine pritožbe, vložene po pooblaščencu), vendar konkretnih razlogov, ki bi se nanašali na I., II., IV. in V. točko izreka izpodbijanega sklepa, izrecno in jasno ne opredeljuje. Sodišče druge stopnje je zato odločitev sodišča prve stopnje preizkusilo (le) v tistem delu, kjer mu zakon nalaga preizkus po uradni dolžnosti, pri tem pa nepravilnosti ni ugotovilo..

8.Upoštevaje, da je bila nasprotnemu udeležencu s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 35/2016 z dne 23. 2. 2017 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo prehodno določbo 295. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ), ki ureja zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o odvzemu poslovne sposobnosti, izdanih na podlagi prej veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), in v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo (kot izhaja iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9.Po presoji sodišča druge stopnje je ob ugotovitvah, da je za izvajanje skrbniških nalog potreben tedenski stik z nasprotnim udeležencem, da ima nasprotni udeleženec sedaj stalno prebivališče v Mariboru in da je za obdobje enega leta sprejet v varovani oddelek SVZ Hrastovec, ki je na območju drugega CSD (in sicer CSD Maribor), materialnopravno pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da se CSD Ljubljana razreši z mesta skrbnika (13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in da se za skrbnika imenuje drug CSD, in sicer CSD Maribor (I. in III. točka izreka). Opisane okoliščine namreč utemeljujejo zamenjavo osebe skrbnika, saj je z vidika izvajanja skrbniških nalog koristneje, da se za skrbnika določi oseba, ki je lokacijsko bližje nasprotnemu udeležencu (prvi odstavek 254. člena DZ).

10.Za določitev nalog novega skrbnika (IV. točka izreka) je sodišče prve stopnje imelo podlago v drugem odstavku 272. člena DZ, pri opredelitvi njihovega obsega pa je ustrezno upoštevalo, da nasprotni udeleženec ni samostojen na nobenem pravno pomembnem področju življenja in delovanja (16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Obveznost podaje končnega poročila (V. točka izreka) je sodišče prve stopnje razrešenemu skrbniku naložilo skladno s prvim odstavkom 254. člena DZ (17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

11.Bistvo pritožbene graje se nanaša na III. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče prve stopnje za novega skrbnika imenovalo CSD Maribor, nasprotni udeleženec pa se v pritožbi zavzema, da bi bilo treba za skrbnico imenovati njegovo zunajzakonsko partnerko A. A.. Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbi, da se skrbnika v prvi vrsti skuša najti znotraj socialne mreže varovanca in da se pri tem upošteva želje varovanca (242. in 243. člen DZ). Vendar je lahko za skrbnika imenovana le oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika (240. člen DZ), za skrbnika pa ni mogoče imenovati osebe, od katere glede na njene osebne lastnosti ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti (6. alineja prvega ostavka 241. člena DZ).

12.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da zunajzakonska partnerka nasprotnega udeleženca ne zaupa nobenemu CSD, da meni, da so bili sprejemi nasprotnega udeleženca v SVZ Dutovlje in Psihiatrično kliniko Ljubljana neupravičeni in nepotrebni, zdravila, ki bi jih moral jemati nasprotni udeleženec pa označuje kot škodljiva ter da so vloge, ki jih je predložila sodišču, obsežne, nepregledne in nejasne oziroma težko razumljive. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da kljub želji nasprotnega udeleženca ni primerna za skrbnico, ker glede na njene osebne lastnosti ni mogoče pričakovati, da bo skrbniške obveznosti opravljala v korist nasprotnega udeleženca (14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). To pomeni, da ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni navedlo razlogov glede neimenovanja A. A. za skrbnico.

13.Sodišče druge stopnje tudi soglaša s prvostopenjskimi zaključki, da so vprašljiva pripravljenost sodelovati s CSD, zanikanje potrebe po psihiatričnem zdravljenju nasprotnega udeleženca, ki tovrstno zdravljenje vsekakor nujno potrebuje, in nesposobnost učinkovitega zastopanja nasprotnega udeleženca v (sodnih) postopkih razlogi, ovira za imenovanje A. A. za skrbnico.

14.Sodišču druge stopnje se tudi ni porodil dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje (14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), ki je skrbna, življenjsko sprejemljiva in v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja A. A. in vsebine njenih vlog v tem postopku izkustveno sprejemljivo zaključilo, da ni sposobna varovati koristi varovanca (nasprotnega udeleženca) v sodnih in drugih postopkih in da se ne zaveda nevarnosti opustitve psihiatričnega zdravljenja nasprotnega udeleženca.

15.Nasprotni udeleženec v pritožbi nasprotuje imenovanju CSD Maribor za novega skrbnika iz razlogov, ker ni bil zadovoljen z ravnanjem dosedanjega skrbnika, ker mu novi skrbnik ni priznal nobenih pravic in ker ga želi novi skrbnik premestiti v SVZ Hrastovec. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da razlogi, ki jih navaja nasprotni udeleženec, niso utemeljeni. Ravnanje dosedanjega skrbnika (CSD Ljubljana) ni v nikakršni zvezi z imenovanjem novega skrbnika (CSD Maribor). Prav tako ni pomembno, kakšne odločitve je CSD Maribor sprejemal v preteklosti, ko je kot javni organ na podlagi javnih pooblastil odločal o pravicah in obveznostih nasprotnega udeleženca v upravnih postopkih, saj postopanje v drugih postopkih ne prejudicira, da bo CSD Maribor slabo opravljal naloge skrbnika. Nasprotni udeleženec se že nahaja v SVZ Hrastovec, kamor je bil nameščen na podlagi sklepa sodišča, ne pa po odločitvi novega (ali prejšnjega) skrbnika, zato je odveč bojazen nasprotnega udeleženca, da ga bo novi skrbnik trajno namestil v SVZ Hrastovec, saj morebitno nadaljnje zadržanje nasprotnega udeleženca na zdravljenju (brez njegove privolitve) ni odvisno od odločitve novega skrbnika, temveč morajo biti za to izpolnjeni pogoji po Zakonu o duševnem zdravju, o čemer odloča sodišče. Ker nasprotni udeleženec v svoji socialni mreži nima oseb, ki bi izpolnjevale pogoje za skrbnika in bi bile pripravljene prevzeti obveznosti skrbnika, ni druge možnosti, kot da skrbniške naloge za nasprotnega udeleženca opravlja CSD (244. člen DZ). Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da za skrbnika postavi CSD Maribor.

16.Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

17.V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je sodišče druge stopnje odločilo tudi o pritožbenih stroških. Upoštevaje prvi odstavek 70. člena ZNP-1 je sodišče po prostem preudarku odločilo, da stroške pritožbenega postopka nosi nasprotni udeleženec, ker s pritožbo ni uspel.

-------------------------------

1Sodišče druge stopnje predvideva, da se je pooblaščencu nasprotnega udeleženca primerila očitna pisna pomota, tako da se zapis pravilno glasi: "339. člena ZPP".