Up-159/01

3. 7. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 17. junija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 273/00 z dne 13. 12. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1022/98 z dne 13. 10. 1999 ter sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I P 607/95 z dne 20. 4. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je od zavarovalnice zahtevala povrnitev škode, povzročene s prometno nezgodo njenega zavarovanca. Menilo je, da je tožnik škodo v celoti povzročil sam s tem, ko je izsilil prednost. Iz istega razloga sta bili zavrnjeni tudi pritožba in revizija. Pritožnik v pritožbi zatrjuje, da nihče od izvedencev ni pojasnil, zakaj je zavarovanec tožene stranke vozil po napačni strani ceste. Sodišču očita nepravilno uporabo prava, saj ni uporabilo pravila, po katerem naj bi bil za prometno nezgodo odgovoren tisti, ki vozi po napačni strani ceste. Navaja tudi, da sodišče ni ravnalo prav, ko je zavrnilo njegov predlog za postavitev novega izvedenca. Z vsem tem naj bi mu sodišče kršilo načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena) in s tem pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sodbe ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Za kršitev teh pravice bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati.

3.Ustavno sodišče ugotavlja, da ne drži očitek pritožnika, da izpodbijane sodbe nimajo razlogov o tem, zakaj sodišče prve stopnje ni postavilo dodatnega izvedenca. Višje sodišče je namreč to pritožbeno navedbo v obrazložitvi sodbe obširno pojasnilo (sodba na str. 6 in 7).

4.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger