Jedro

Če državni tožilec iz razlogov drugega odstavka 162. člena ZKP zavrže kazensko ovadbo, ker je obdolženec izpolnil naloženo mu obveznost, ima oškodovanec še vedno pravico nadaljevati kazenski pregon po 60. členu ZKP.

Izrek

Ob reševanju pritožbe pooblaščenca oškodovanca kot tožilca M.-ja, se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper obdolžena A.-ja in S.-ja, iz razloga po 1. točki 277. člena ZKP v zvezi s 14. členom KZ z a v r ž e obtožni predlog oškodovanca kot tožilca, da sta prizadela telesno in duševno celovitost drugega ter neupravičeno vstopila v tuje stanovanje, s tem, da sta dne 2.2.1997 ob okoli 16.30 ure, S. K. prišel do vhodnih vrat stanovanjske hiše M.-ja, X. vas št.11, Y in kričal "smrtno se ti bom maščeval", nato pa s silo odprl vhodna vrata, ki jih je s stolom zadrževal M., takoj za njim pa je v hišo vstopil še A. ter sta oba v veži hiše M.-ja zgrabila in porivala v kuhinjo do zida, A. je M.-ja z roko stiskal za vrat, S. je M.-ju zvijal zapestje roke, S. pa je v kuhinji zgrabil kuhinjski stol in ga vrgel ob tla, tako da se je stol razbil, s čimer naj bi storila kaznivo dejanje nedotakljivosti stanovanja po prvem odstavku 152. člena KZ in kaznivo dejanje grdega ravnanja po prvem odstavku 146. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje iz razloga po 3. točki 277. člena ZKP zavrglo zoper obdolženca vložen obtožni predlog oškodovanca kot tožilca zaradi kaznivih dejanj po členu 152/1 KZ in po členu 146/I KZ v zvezi s 25. členom KZ ter odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

Zoper sklep se je pravočasno, iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka (1. točka 370. člena ZKP), kršitve kazenskega zakona (2. točka 370. člena ZKP) ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 370. člena ZKP) pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritrditi je sicer navedbam v pritožbi, da je glede na določbo 162. člena ZKP, zmoten zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da v primeru, ko pride do odložitve kazenskega pregona po prvem odstavku 162. člena ZKP zaradi izpolnitve nalog in v posledici tega do zavrženja ovadbe s strani državnega tožilca, pregona oškodovancu kot tožilcu ni mogoče dopustiti. Navedena zakonska določba namreč ne izključuje pravic, ki jih ima oškodovanec po določbi 60. člena ZKP. Zato ni mogoče šteti, da v primeru, ko državni tožilec zavrže ovadbo iz razlogov po 162. členu ZKP, nastopi okoliščina, ki izključuje kazenski pregon po oškodovancu kot tožilcu.

Ob reševanju pritožbe pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, pa je sodišče druge stopnje ob presoji obdolžencema očitanih ravnanj, zaključilo, da ima dejanje obdolžencev sicer s zakonom določene znake očitanih jima kaznivih dejanj grdega ravnanja po členu 146/I KZ in kršitve nedotakljivosti stanovanja po členu 152/I KZ. Zaradi okoliščin, v katerih sta bili storjeni, ob tem, da so tudi škodljive posledice neznatne, kakor tudi zaradi ravnanja obeh obdolžencev po dejanju, pa je ocenilo, da gre za dejanje majhnega pomena. Iz podatkov spisa izhaja, da sta obdolženca dejanji storila v posledici razburjenja ob ugotovitvi, da naj bi oškodovanec M. ustrelil psa labradorja, last obdolženega S.-ja, pes pa je za posledicami strela poginil. Takšno ravnanje oškodovanca, ki je bilo očitno vzrok za prihod obdolžencev k oškodovancu dne 2.2.1997. Po dejanju sta se oba obdolženca odzvala vabilu državnega tožilca in se udeležila naroka po 162. členu ZKP pri državnem tožilcu dne 18.4.1997, kjer sta se zavezala ravnati po odložnem pogoju državnega tožilca. Državni tožilec je na podlagi določila 2. točke prvega odstavka 162. člena ZKP obdolžencema naložil, da do 18.7.1997 vplačata vsak znesek 20.000,00 SIT v korist Zdravstvenega doma K. za nabavo novega reševalnega vozila. Oba obdolženca sta to obveznost izpolnila tudi daleč pred potekom roka (obdolženi S. je obveznost izpolnil dne 21.4.1997, obdolženi A. pa dne 22.4.1997). Glede na navedeno je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca zavrglo iz razloga po 1. točki 277. člena ZKP v zvezi s 14. členom KZ.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi 96. in 98. člena ZKP.