Jedro

Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati in je še vedno procesno sposobna, njena pravdna sposobnost pa je skladno z določbo 77. člena ZPP ohranjena v mejah poslovne sposobnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predmetni pravdni postopek II P 537/2012 prekinilo z dnem 11. 7. 2014 zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad toženo stranko.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščencih pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja na v sodni praksi že zavzeto stališče (VSL sklep I Cpg 367/2010 z dne 8. 6. 2010), da fizična oseba kot stranka pravdnega postopka z uvedbo postopka osebnega stečaja ne preneha obstajati. Še vedno je procesno sposobna, njena poslovna sposobnost pa je zaradi postopka osebnega stečaja omejena skladno z določbo 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Z ozirom, da se v predmetnem pravdnem postopku uveljavlja ugotovitveni nedenarni zahtevek, obravnavana tožba ne sodi v dejanja, glede katerih bi bila poslovna sposobnost tožene stranke omejena. Iz 386. člena ZFPPIPP namreč izhaja, da je poslovna sposobnost tožene stranke zaradi nastopa osebnega stečaja omejena v tem smislu, da ne more sklepati pogodb in opraviti drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njenim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ker se v obravnavani zadevi uveljavlja zgolj ugotovitveni nedenarni zahtevek, predmetna tožba torej ne prestavlja dejanja, zaradi katerega bi bila poslovna sposobnost tožene stranke omejena. Vrednost spornega predmeta pa je označena zgolj zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti ter pravice do revizije, prav tako pa zaradi odmere sodne takse. Glede na navedeno tožena stranka sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijan sklep spremeni oziroma razveljavi ter zadevo sodišču prve stopnje vrne v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov predmetnega pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere naslovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja, pregled zadeve pa pokaže, da je prvostopenjska odločitev o prekinitvi predmetnega pravdnega postopka pravno pravilna iz razlogov, kot so pojasnjeni v nadaljevanju.

5. V obravnavani zadevi je nesporno, da je bil nad toženo stranko kot fizično osebo dne 11. 7. 2014, ko je bil objavljen oklic o začetku tega postopka na spletnih straneh AJPES-a (1. odstavek 244. člena ZFPPIPP), začet postopek osebnega stečaja. V določbah oddelka 5.11, ki urejajo postopek osebnega stečaja, ZFPPIPP pravnih posledic začetka postopka osebnega stečaja za že predhodno začete pravdne postopke posebej ne določa. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o prekinitvi predmetnega pravdnega postopka sicer smiselno oprlo za določbo 301. člena ZFPPIPP, ki ureja nadaljevanje zaradi začetka stečajnega postopka nad pravno osebo prekinjenega pravdnega postopka. Vendar pa prezre, da pravno podlago za prekinitev pravdnega postopa zaradi začetka stečajnega postopka določa 4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP. Na tej osnovi je pravdni postopek prekinjen že s stekom zakonsko določenih pogojev (1. odstavek 244. člena ZFPPIPP), sklep sodišča pa je posledično zgolj ugotovitvene (deklaratorne) narave.

6. Pritožba pravilno opozarja, da je določbe ZPP o prekinitvi postopka v primeru začetka postopka osebnega stečaja nad pravdno stranko potrebno uporabiti smiselno, upoštevaje specifičnost osebnega stečaja ter njegov namen, ki je v hkratnem in enakomernem poplačilu stečajnih upnikov iz stečajne mase. Tožena stranka kot fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstojati in je še vedno procesno sposobna, njena pravdna sposobnost pa je skladno z določbo 77. člena ZPP ohranjena v mejah poslovne sposobnosti. Na podlagi 386. člena ZFPPIPP poslovna sposobnost fizične osebe kot pravdne stranke z nastopom pravnih posledic začetka postopka osebnega stečaja ne preneha, temveč se omeji tako, da stečajni dolžnik ne more razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Do prenosa pooblastil na stečajnega upravitelja skladno z 245. členom ZFPPIPP, tako da stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, zato ne pride v zvezi s premoženjem in drugimi pravicami, s katerim stečajni dolžnik še lahko razpolaga.(1) Stališče, da določba o prekinitvi pravdnega postopka s pričetkom postopka osebnega stečaja ne velja za pravdne postopke, kjer se uveljavlja nedenarna terjatev, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase in je zato v postopku osebnega stečaja ni treba prijaviti, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 215/2011 z dne 23. 6. 2011 (zahteva za varstvo zakonitosti).(2) Zmotno pa pritožba meni, da tudi v obravnavani zadevi gre za tak primer.

7. Predmetni pravdni postopek je v teku na podlagi napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča z dne 17. 5. 2012 v zadevi I D 780/2011 po dne 27. 4. 2011 umrli Š.S. (priloga A4). Na tej podlagi tožeče stranke kot zakoniti dediči po pokojni zoper toženo stranko kot oporočnem dediču po njej res uveljavljajo nedenarni ugotovitveni zahtevek, in sicer, da listina z dne 25. 7. 2007 (priloga A5) ni oporoka po pokojni oziroma, da ta oporoka ni veljavna. Vendar pa ob pravilni uporabi materialnega prava ni mogoče zaključiti, da odločitev o tem zahtevku ne vpliva na obseg stečajne mase.

8. Posebna pravila o oblikovanju stečajne mase v postopku osebnega stečaja določa prvi odstavek 389. člena ZFPPIPP, skladno s tem pa v stečajno maso sodi tudi premoženje iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP. Po 1. točki drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP v stečajno maso v postopku osebnega stečaja tako spada premoženje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka. Z ozirom, da je zapustnica s sporno oporoko z dne 25. 7. 2007 toženi stranki naklonila svoje nepremično in premično premoženje v M., skladno z določbo 132. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) pa pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti, je od odločitve o predmetnem zahtevku tako odvisno, ali je z oporoko naklonjeno premoženje ob smrti zapustnice dne 27. 4. 2011 prešlo v premoženjsko sfero tožene stranke. Glede na to, da je bil postopek osebnega stečaja nad toženo stranko začet kasneje (skladno z 2. točko prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP pa bi enako veljalo tudi, v kolikor bi dedovanje nastopilo med postopkom osebnega stečaja), naziranje pritožbe, da odločitev o predmetnem zahtevku na obseg stečajne mase v postopku osebnega stečaja nad toženo stranko ne vpliva, ne more vzdržati. V predmetni pravdi je namreč odprto vprašanje, ali je tožena stranka oporočni dedič po pokojni. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je predmetni pravdni postopek prekinjen z dnem 11. 7. 2014, ko je bil začet postopek osebnega stečaja nad toženo stranko, je zato pravno pravilna.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke skladno z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Ker tožena stranka ne beleži pritožbenega uspeha, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1) : Tako tudi VSL sklep II Cp 1278/2015 z dne 10. 6. 2015 in VSL sklep I Cpg 367/2010 z dne 8. 6. 2010, na katerega se sklicuje že pritožba.

Op. št. (2) : Če izvršilni postopek (kar enako velja tudi za pravdni postopek) ne vpliva na obseg stečajne mase (389. člen v zvezi s 224. členom ZFPPIPP), to ne more biti razlog za prekinitev postopka. Ker se na tak postopek ne nanaša niti omejitev dolžnikove poslovne - in posledično procesne - sposobnosti, odločanje o njegovem nadaljevanju ni odvisno od odločitev organov stečajnega postopka. Prekinitev postopka bi v takem primeru pomenila zastoj v postopku do zaključka postopka osebnega stečaja, ne da bi bil zato podan utemeljen razlog. Tak procesni položaj bi bil nesprejemljiv.