Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče v okviru zemljiškoknjižnega postopka ne sme presojati veljavnosti oziroma izpolnitve obveznosti z prodajne ali kakšne druge pogodbe, ki predstavlja zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Presojati tudi ne sme ničnosti zavezovalnega pravnega posla, čeprav jo ugotovi, saj je to predmet izbrisne tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor MP proti sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani, Dn. št. 2536/2004, z dne 14.12.2007 in odločilo, da ostane izpodbijani sklep v veljavi.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje zemljiškoknjižni lastnik MP in uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi pojasnjuje, da iz kupoprodajne pogodbe, sklenjene med pritožnikom in predlagateljem dne 18.9.2001, na podlagi katere je predlagatelj predlagal vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, izhaja, da lahko lastninska pravica na nepremičnini preide na kupca z dnem plačila zneska kupnine na notarski depozitni račun v skladu z določbami točke 1.5. in 1. odst. točke 3.1., ki določa, da mora prodajalec kupcu izročiti izjavo, s katero bo prodajalec potrdil z upniki predhodno usklajeno višino asignacijskih poplačil. Iz točke 5.7. pogodbe izhaja, da je bilo med pogodbenima strankama dogovorjeno, da bo predmetna pogodba stopila v veljavo z dnem podaje izjave prodajalca iz 1. odst. točke 3.1. te pogodbe. Take izjave pa prodajalec oziroma v konkretnem primeru pritožnik kupcu, predlagatelju, nikoli ni izročil, zato pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja, niso bili izpolnjeni. Pritožnik zato predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa predlog za vknjižbo lastninske pravice zavrne. Pritožnik zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj MG d.o.o. je predlagal vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. 369/44, k.o. B v svojo korist do celote na podlagi predložene kupoprodajne pogodbe, sklenjene med predlagateljem in pritožnikom dne 18.9.2001 v obliki notarskega zapisa.

Pogoje za utemeljenost zahtevka za vpis določa 149. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Zahtevek za vpis je v primeru, ko se vpis predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, utemeljen, če je vsebina vpisa, ki se s predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom in če je z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljen vpis v korist osebe, v korist katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis pridobitve pravice. Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (4. odst. 149. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno dovolilo je popolno, če je v njem navedena oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (32. člen ZZK-1), če je na njem podpis osebe, ki dovoljuje vpis, overjen (33. člen ZZK-1) in če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena listina o zavezovalnem pravnem poslu, če zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu (36. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno dovolilo je nično, če je sestavljeno v nasprotju s 23. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki pravi, da je zemljiškoknjižno dovolilo izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Po določbi 5. odst. 149. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene zahteve strank na podlagi pravnega posla in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. To pa pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče v okviru zemljiškoknjižnega postopka ne sme presojati veljavnosti oziroma izpolnitve obveznosti z prodajne ali kakšne druge pogodbe, ki predstavlja zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Presojati tudi ne sme ničnosti zavezovalnega pravnega posla, čeprav jo ugotovi, saj je to predmet izbrisne tožbe.

Na podlagi navedenih materialnopravnih izhodišč pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izpodbijana odločitev prvostopnega sodišča pravilna. Predlagatelj je namreč predlagal vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah v svojo korist na podlagi kupoprodajne pogodbe, ki vsebuje zavezovalni in razpolagalni pravni posel, s katerim pritožnik dovoljuje vpis lastninske pravice na nepremičnini na ime kupca na celotni nepremičnini. Podpis prodajalca je bil overjen, zemljiškoknjižno dovolilo tudi ni v nasprotju s citirano določbo 23. člena SPZ. Iz predložene kupoprodajne pogodbe sicer izhaja, da držijo pritožbene navedbe o tem, da bo prodajalec kupcu izročil izjavo, s katero bo prodajalec potrdil z upniki predhodno usklajeno višino asignacijskih poplačil in da bo pogodba stopila v veljavo z dnem podaje izjave prodajalca, vendar pa ta okoliščina ni pomembna za odločitev v zemljiškoknjižnem postopku glede na že citirano določbo 5. odst. 149. člena ZZK-1, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene zahteve strank na podlagi pravnega posla in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. Zato pritožbene navedbe niso relevantne, pritožbeni očitek o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju pa je neutemeljen. Pritožbeno sodišče je v okviru presoje izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v okviru pooblastil iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ter določbe 1. odst. 120. člena ZZK-1 ugotovilo, da sklep ni obremenjen niti s kršitvami postopka absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, odločitev pa je materialnopravno pravilna, zato je na podlagi določbe 2. točke. 3. odst. 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Zavrnitev pritožbe obsega tudi zavrnitev zahteve pritožnika za povrnitev pritožbenih stroškov. Te stroške nosi sam, saj po določbi 35. člena ZNP v zvezi s členom 120/1 ZZK-1 v nepravdnem postopku vsaka stranka sama nosi stroške, ki so ji v postopku nastali.