Jedro

Brez ustreznega pojasnila, ki ga pritožnik podaja šele v pritožbi, namreč da gre pri navedeni postavki za izgubljen dobiček, ki ga je izračunal tako, da je za osnovo uporabil ceno v neto vrednosti, ki jo kot detektiv dosega na trgu, prvostopenjsko sodišče ni moglo in ni bilo dolžno predvidevati, da postavka „dokazni postopek“ po vsebini pomeni uveljavljanje izgubljenega dobička. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev utemeljilo s tem, da za prisojo priglašenega stroška ni podlage v Pravilniku, je zato pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani prvostopenjski sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da v roku 8 dni povrne priči I. T. potne stroške za pristop na narok dne 11. 11. 2013, v znesku 3,50 EUR. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnilo, da ostalih priglašenih stroškov priči ni priznalo, saj zanje ni podlage v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku(1) (v nadaljnjem besedilu Pravilnik).

2. Zoper navedeni sklep je I. T. vložil pravočasno pritožbo, s katero iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, izpodbija sklep v celoti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik je imel v postopku, ki je tekel na prvi stopnji, položaj priče. Potem, ko je bil s strani sodišča prve stopnje opozorjen, da ima pravico do povračila dejanskih stroškov in izgubljenega dobička, ki ga bo/je utrpel zaradi prihoda na sodišče, je v spis vložil svoj stroškovnik v pisni obliki, ki je vseboval glavo njegove detektivske dejavnosti (l. št. 51).

5. Pravilnik določa, da se potni stroški priči povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom, z dražjim prevoznim sredstvom pa le, če bi stroški za prevoz z najcenejšim prevoznim sredstvom, skupaj z drugimi stroški, ki bi nastali zaradi vožnje s cenejšim prevoznim sredstvom, presegli stroške za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom (6. člen Pravilnika). Iz glave stroškovnika, v kateri je naveden sedež pritožnikove dejavnosti, kot tudi iz v stroškovniku navedenega števila kilometrov (46) izhaja, da je pritožnik uveljavljal potne stroške na relaciji od Š. do L., kjer je bil opravljen narok. Glede na to, da določa Pravilnik povrnitev stroškov najcenejšega prevoznega sredstva, pritožnik pa ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je vlak najcenejše prevozno sredstvo, s pritožbo ne izpodbija, je sodišče pravilno priznalo stroške v višini cene dvosmerne vozovnice za vožnjo z vlakom.

6. Pritožnik je v svoj stroškovnik pod stolpec „vrsta storitve“ vključil tudi enourno postavko označeno kot „dokazni postopek“ v višini 40,00 EUR, na katero je nadalje obračunal 22% DDV. Opisan način priglasitve in poimenovanje postavke napeljuje na sklep, da gre za strošek njegove storitve kot nadaljevanje predhodne faze, ki jo je v zvezi s predmetom obravnave opravil za tožečo stranko. Brez ustreznega pojasnila, ki ga pritožnik podaja šele v pritožbi, namreč da gre pri navedeni postavki za izgubljen dobiček, ki ga je izračunal tako, da je za osnovo uporabil ceno v neto vrednosti, ki jo kot detektiv dosega na trgu, prvostopenjsko sodišče tako ni moglo in ni bilo dolžno predvidevati, da postavka „dokazni postopek“ po vsebini pomeni uveljavljanje izgubljenega dobička. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev utemeljilo s tem, da za prisojo priglašenega stroška ni podlage v Pravilniku, je zato po presoji pritožbenega sodišča pravilna.

7. Ker ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ni zaznalo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 366. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) Uradni list RS, št. 15/03, 32/13.